Kar okoli 600 nezavarovanih prehodov
Spomin na ponedeljkovo hudo nesrečo na železniškem prehodu v Gornjem Brezovem pri Sevnici, kjer sta umrla delavca ljubljanskega Podjetja za urejanje hudournikov, je še zelo živ. Kaže, da sta 43-letni voznik in 22-letni sopotnik v lepem vremenu spregledala potniški vlak, kar je bilo usodno, saj sta v silovitem trčenju, v katerem je njun avtomobil skoraj povsem sploščilo, takoj umrla. Podobna nesreča se je prejšnjo nedeljo zgodila tudi na Goriškem. Zgodaj zjutraj sta se z avtomobilom na nezavarovan železniški prehod v Solkanu pripeljala 29-letni voznik in njegov 27-letni sopotnik, vanju pa je trčil regionalni vlak. Trčenje v bok vozila je bilo tako silovito, da mladeničema ni bilo več pomoči.
Če k temu prištejemo še nesrečo, ki se je sredi februarja zgodila na nezavarovanem železniškem prehodu blizu Šmartnega ob Paki, kjer je po trčenju s potniškim vlakom umrl 59-letni voznik tovornega vozila iz Velenja, je letošnja tragična bilanca narasla že na pet smrtnih žrtev. Skupna točka vseh omenjenih nesreč je dejstvo, da so se zgodile na železniških prehodih, ki niso zavarovani z zapornicami. Podobne nesreče na tirih se žal dogajajo že leta, kar potrjuje tudi podatek, da so v zadnjih štirinajstih letih zahtevale že več kot 130 življenj, ob čemer je posebno skrb zbujajoče, da je pri nas od skupno skoraj 950 železniških prehodov zgolj z andrejevim križem zavarovanih kar okoli 600.
Stop znaki namesto andrejevih križev
V AMZS menijo, da gre pri nezavarovanih železniških prehodih za dvoplasten problem. "Po eni strani je jasno, da mora država poskrbeti za zaščito prehodov, po drugi strani pa gre za voznike in vprašanje, ali dovolj upoštevajo prometno signalizacijo," pravi Robert Štaba, sekretar za preventivo in vzgojo pri avto-moto zvezi. Po njegovi oceni predvsem domačini na določenem območju dostikrat neprevidno zapeljejo na tire, vendar za zdaj tega žal ni mogoče povsem preprečiti, "saj vseh prehodov ni mogoče čez noč opremiti z zapornicami in vso potrebno prometno signalizacijo". Zato je AMZS prometnemu ministrstvu že pred časom predlagala, da bi andrejeve križe do uveljavitve neke druge rešitve zamenjali s stop znaki. "Gre za preprost znak, ki daje jasno sporočilo vozniku in je tudi na splošno precej bolj prepoznaven," predlog zveze pojasnjuje Štaba, ki je prepričan, da so vozniki za ta "signal" vendarle bolj dovzetni kot za andrejev križ.
Po nesreči v Solkanu so se oglasili tudi v Slovenskih železnicah, kjer obžalujejo tragični dogodek. Pojasnili so, da poskušajo zmanjšati število nezavarovanih cestnih prehodov čez železnico. Tako naj bi letos z zapornicami zavarovali osem prehodov, medtem ko nameravajo tri prehode preurediti v nadvoze oziroma podvoze. Za večjo varnost na prehodih cest čez železniško progo pa skrbijo še z nekaterimi dodatnimi ukrepi, zato vsi vlaki zavoljo večje vidnosti ves čas vozijo s prižganimi lučmi, hitrost na prehodih brez zapornic je omejena, poleg tega pa strojevodje pred takšnimi prehodi opozarjajo na prihod vlaka tudi z zvočnimi signali.
Naj dodamo, da ob vsem skupaj ne gre pozabiti niti na podatek, da vsaka smrtna žrtev v prometu državo stane kar okoli milijon evrov. Kaj je mogoče narediti s takšno vsoto denarja, je znano, zato se samo od sebe postavlja vprašanje, ali država z dolgoletnim reševanjem problematike železniških prehodov ravna primerno tudi z ekonomskega stališča. Poleg tega je med strokovnjaki mogoče slišati tudi pripombo, da je v Sloveniji takšnih prehodov preprosto preveč. Eden od krivcev za takšno stanje naj bi bila tudi lokalna politika, ki se od nekdaj zavzema za večje število prehodov, tudi na mestih, kjer bi lahko shajali brez njih.
