Španija, Turčija in Belgija v peti kvalifikacijski skupini za nastop na svetovnem prvenstvu v nogometu prihodnje leto v Južnoafriški republiki BiH niso jemali resno. A novi selektor Blažević, kandidat za to mesto je bil lani tudi najboljši slovenski nogometaš vseh časov Brane Oblak, je vase zaverovanim reprezentancam nastavil past. BiH je hit kvalifikacij, saj je trdno na drugem mestu, ki vodi v dodatne kvalifikacije, medtem ko je prvo rezervirano za evropske prvake Špance, ki so zmagali na vseh šestih tekmah. Potem ko je BiH v štirih dneh dvakrat pometla z Belgijo, za usodo trepeta velika Turčija, ki zaostaja štiri točke, za nameček pa mora na gostovanje v Zenico, ki s štadionom Bilino polje velja za enega najbolj vročih igrišč v Evropi. BiH bo doma gostila še Španijo, gostovala pa pri Armeniji in Estoniji.

"Imamo najugodnejši razpored. V dodatnih kvalifikacijah me je strah le, če se bom pomeril z mojo Hrvaško. Če se to zgodi, se bom izselil na Islandijo," je v svojem slogu komentiral Ćiro Blažević, ki je v Sloveniji pogorel kot trener Mure, v BiH pa je trenutno najbolj popularen in najvplivnejši človek. Postal je nacionalni heroj v državi, v kateri se je rodil (Travnik), in bi danes gladko zmagal na volitvah za predsednika države.

V komunikaciji z navijači in novinarji je mojster retorike, na igrišču pa praktik. V njegovih rokah ne boste videli bloka, kasete ali zgoščenke, s čimer bi dokazoval, kako temeljito analizira tekmeca. BiH igra zrelo, ima izvrstne igralce s posebnim bosanskim šarmom, zanos in izkušenega selektorja, ki je bil s Hrvaško tretji na svetovnem prvenstvu 1998 v Franciji.

Nacionalni bosanski junak številka ena je stroj za dajanje golov, 23-letni Edin Džeko, rojen v Doboju. Igralsko kariero je začel v sarajevskem Železničarju, kjer ga je treniral Čeh Jiri Plišek. Za pičlo odškodnino 100.000 evrov ga je odpeljal na Češko, kjer je podpisal za Teplice, kalil pa se je v bližnjem drugoligašu Usti nad Labom, zaradi smoga in kislega dežja najbolj umazanem in nezdravem kraju na Češkem. Čehi so ga hitro opazili in mu ponujali državljanstvo, vendar so bile emocije močnejše, potem ko je vso vojno preživel v domovini. Ko je za Teplice zabil 17 golov na 43 tekmah, se je začel lov klubov nanj, vendar so bili Čehi trdi pogajalci. Nekateri klubi so oklevali, Salzburg je ponujal 1,5 milijona evrov odškodnine, menedžer Wolfsburga Felix Magath pa je poleti leta 2007 na mizo stresel štiri milijone evrov in dobil novega zvezdnika. S 13 goli in 8 asistencami je eden najboljših igralcev bundeslige, zato ga lovi polovica uglednih klubov, njegova tržna vrednost pa je najmanj 10 milijonov evrov. V teh dneh naj bi se zanj resno zanimal Manchester United.

"Plačan sem za doseganje golov. Večkrat, ko zatresem mrežo, boljše se počutim. Enkrat, na gostovanju v Carigradu v Turčiji, sem zatresel tudi lastno mrežo, a se jim bom maščeval jeseni, ko gostujejo pri nas. Selektor pravi, da gremo na jug Afrike, šefe pa je treba poslušati," pravi Edin Džeko, s sedmimi goli najboljši strelec kvalifikacij.

Zvezdnik številka dve je 26-letni Zvjezdan Misimović, Srb rojen v Münchnu, ki je prav tako kot Džeko član Wolfsburga. Starša sta iz Jablanice pri Bosanski Gradiški, žena Stefanija je Makedonka. Ko se je Zvjezdan leta 2003 odločil, da zaigra za BiH, je šokiral veliko ljudi, saj je bil pred tem član mlajših selekcij reprezentance Srbije in Črne gore. "Za BiH sem se odločil, ker me niso povabili v reprezentanco Srbije in Črne gore do 21 let," je odločitev o zamenjavi majice z državnim grbom povedal Zvjezdan Misimović. Na odločitev, po kateri je bil za mnoge izdajalec, ga je nagovoril Hasan Salihamidžić, sostanovalec v slačilnici Bayerna. Soigralci ga kličejo Pape, saj po igri in vragolijah spominja na Safeta Sušića.

Le Blažević ima toliko poguma, da je v tekmah z Belgijo v gol postavil debitanta Nemanjo Supića, vratarja srbskega prvoligaša Javorja iz Ivanjice. S tem je poskrbel, da je bila njegov domači kraj Gacka edino srbsko mesto v BiH, ki je navijalo za bošnjaško reprezentanco. Ko je igrala BiH v Genku z Belgijo, so v srbskih mestih v BiH raje gledali in navijali za Srbijo na tekmi z Romunijo.

Kapetan Emir Spahić, ki je bil rojen v Dubrovniku, kamor sta prišla njegova starša s trebuhom za kruhom (oče Ramiz je iz Sandžaka, mama Fatima iz BiH), je fenomen. Ker je na tekmi v Genku padel v nezavest, so ga s štadiona odpeljali na invalidskem vozičku, čez štiri dni je že zaigral v Zenici. "Zdravniki so malce pretiravali. Ni bilo tako hudo, kot je izgledalo v prvem trenutku," pravi Emir Spahić, ki že pet let igra v Rusiji, kjer je že celo desetletje veliki zvezdnik 32-letni defenzivni vezist Elvir Rahimić. Ob koncu prejšnjega tisočletja je bil nekaj časa prebil tudi v Ljubljani v vrstah drugoligaša Factorja z Ježice, vendar slovenski strokovnjaki, ki prisegajo na teorijo, nimajo pa občutka za prakso in nosu za talente, v njem očitno niso prepoznali kakovosti. Rahimić ima v Rusiji, kjer je tudi kapetan kultnega kluba CSKA iz Moskve, vzdevek "jekleni človek". V osmih letih igranja za CSKA je manjkal le na desetih tekmah zaradi rumenih kartonov, letos pa ga je ustavila poškodba. Zlatan Bajranović je še eden izmed klasičnih nemških "gasterbajterjev" (rojen v Hamburgu, trenutno član Eintrachta iz Frankfurta), ki pa je bil 15 mesecev poškodovan.