Če človek, ki ga doleti srčni infarkt, v bolnišnico ne prispe pravočasno, lahko del srčne mišice odmre, ob takojšnji in ustrezni pomoči pa lahko zdravniki odstranijo krvni strdek, tedaj pa je prizadetost mišice manjša. Prav zato je izjemno pomembno, da znamo pravočasno prepoznati simptome srčnega infarkta, saj lahko s tem rešimo življenje tako drugim kot tudi sebi.
Igor Kranjec, specialist internist iz Kliničnega oddelka za kardiologijo v Kliničnem centru Ljubljana, pravi, da srčni infarkt po navadi prepoznamo po prsni bolečini, ki je tipično stiskajoča ali pekoča, najhujša je za prsnico, pojavi se spontano, traja od 15 do 30 minut, ne popusti po zaužitju nitroglicerina, spremljajo pa jo lahko tudi dodatne težave, kot so slabost in potenje. Pri starejših ali sladkornih bolnikih bolečino v prsih zamenja dušenje, le redko pa bolnik ob srčnem infarktu ne zazna težav.
Počakati moramo na reševalce
Če prepoznamo simptome srčnega infarkta, moramo po Kranjčevih besedah nemudoma poklicati reševalce. "Zaradi nevarnih motenj srčnega ritma, ki včasih spremljajo srčni infarkt, bolniku odsvetujemo, da se sam odpelje v najbližjo ustanovo nujne medicinske službe, temveč počaka reševalce," pravi. Priporočljivo je, da se bolnik ob doživljanju srčnega infarkta uleže ali usede in si pod jezik vstavi tableto nitroglicerina ali pa od enkrat do dvakrat razprši nitroglicerinsko pršilo. Pri zelo počasnem utripanju včasih pomaga tudi prisiljen kašelj, s katerim pospešimo srčni utrip in tako kratkotrajno zvišamo krvni pritisk.
Podobno ravnamo tudi v primeru, če srčni infarkt prepoznamo pri drugem človeku. Ob prepoznavi simptomov infarkta pokličemo reševalno službo, do prihoda reševalcev pa zaradi morebitnih nevarnih motenj ritma ostanemo ob bolniku. Če bolnik nenadoma izgubi zavest, moramo - po navadi na vratni arteriji - otipati srčno utripanje, in če utripa ni, moramo izvajati ukrepe oživljanja, med katerimi je najpomembnejša zunanja masaža prsnega koša, pravi Kranjec.
Infarkt lahko povzroči tudi stresen življenjski slog
Tveganje za nastanek srčnega infarkta je večje pri ljudeh, ki kadijo, imajo sladkorno bolezen, zvišan krvni pritisk ali pa imajo dedno nagnjenost k srčnim težavam - če je kdo od njihovih bližnjih sorodnikov zaradi srčnih težav umrl pred 50. letom starosti. Še posebno so ogroženi bolniki, ki so že imeli angino pektoris, bolniki, ki so preboleli srčni infarkt, in bolniki, ki so že prestali posege na koronarnih arterijah.
K večjemu številu srčnih infarktov v današnjem času prispeva tudi vse bolj stresno življenje. "Stresno življenje gotovo ni ugodno. Zveča kisikovo porabo v srčni mišici. Če je koronarno žilje že zoženo, lahko tudi prek žilnega skrčenja zmanjša prekrvitev srčne mišice in tudi spodbuja morebitno razpokanje žilne stene," je povedal Kranjec.
Srčni infarkt lahko po Kranjčevih besedah preprečimo z zgodnjim odkrivanjem nevarne koronarne bolezni, na katero posumimo ob določenih težavah, na primer ob nestabilni angini pektoris.
Tedaj je potreben čimprejšnji pregled pri ustreznem internistu, ki opravi koronarografijo in izvede potrebne ukrepe. Tveganje za nastanek srčnega infarkta lahko zmanjšamo z zdravim življenjem - rednimi anaerobnimi treningi in uravnoteženo prehrano brez pretiranega vnosa nasičenih krvnih maščob in sladkorja. Bolniki s koronarno boleznijo morajo ob tem tudi vestno uživati zdravila, ki ustavljajo razvoj koronarne ateroskleroze in preprečujejo nenadne zaplete, kot so na primer aspirin in preparati statinov.
Pomembno - zlasti za ljudi iz družin z večjo pogostnostjo srčno-žilnih bolezni - je tudi redno obiskovanje zdravnika, ki opravi preventivni pregled, še opozarja Kranjec.
