Če koalicijski partnerji ne bodo imeli pomislekov, bo Petričeva kandidatura po naših informacijah iz vladnih vrst in diplomatskih krogov predvidoma potrjena že na četrtkovi seji vlade. Da bo Petričeva kandidatura na mizi ministrskega zbora že ta teden, so nam včeraj potrdili tudi na zunanjem ministrstvu.

Šest neuspešnih krogov

Mesto generalnega direktorja IAEA je v sistemu Združenih narodov mogoče umestiti takoj za položajem generalnega sekretarja svetovne organizacije. Trenutni položaj šefa IAEA zaseda Egipčan Mohamed El Baradej. Po treh zaporednih štiriletnih mandatih se je 68-letni diplomat odločil, da je čas za upokojitev. Mandat se mu sicer izteče novembra. A ker je na mizi agencije mnogo nujnih vprašanj (predvsem iranski in sirski jedrski program), si države članice želijo čimprejšnje izvolitve njegovega naslednika. Bolj ko se bo namreč bližal november, bolj bi utegnila mnenja El Baradeja izzveneti kot rohnenje brezzobega tigra. Naslednika naj bi zato izvolili že do junijskega zasedanja sveta guvernerjev IAEA (gre za osrednji 35-članski upravni organ agencije).

Glasovanje za novega šefa agencije je potekalo že marca. V šestih krogih tajnega glasovanja nobeden od dveh kandidatov ni dobil potrebne dvetretjinske večine držav članic sveta guvernerjev. Nasproti sta si stala zanimiva kandidata: 61-letni Japonec Jukija Amano in 69-letni Južnoafričan Abdul Samad Minty. Oba sta dolgoletna diplomata svojih držav pri IAEA.

Svet guvernerjev se je razdelil na dva tabora. Zahodne države (ZDA in večina evropskih) so podpirale Japonca Amano, medtem ko so se neuvrščene države poenotile za kandidaturo Mintyja. V luči trajajočih napetosti z Iranom Zahodu niso dišala predvsem Mintyjeva stališča, da imajo vse države pravico do civilne uporabe jedrske energije. Za gibanje neuvrščenih pa tudi za nekatere zadržane evropske države pa je bil Japonec Amano neprimeren, ker naj ne bi izžareval zadostne karizme, potrebne za to delovno mesto, kjer poleg vsebine argumentov mnogokrat šteje tudi forma javne in zakulisne diplomacije.

Ker se je izvolitev novega generalnega direktorja konec marca znašla v slepi ulici (v zadnjem krogu je sicer Amanu za ustoličenje zmanjkal zgolj en glas), je predsedujoča svetu guvernerjev Alžirija pozvala države članice, naj evidentirajo nove kandidate. Rok za nominacije poteče čez dobra dva tedna. Naslednje volitve naj bi bile predvidoma že maja. Časa za lobistično akcijo v svetovnih prestolnicah in na Dunaju torej ne bo veliko.

Išče se kandidat konsenza

Kakšne možnosti bi imel za izvolitev Petrič, je težko oceniti. Išče se kandidat, ki bo ustrezal tako zahodnim državam kot taboru držav v razvoju oziroma neuvrščenih. Za izvolitev mora preseči ideološko delitev, ki se je med taboroma pokazala že pri obravnavanju iranskega in sirskega jedrskega vprašanja, zdaj pa se zrcali še pri izbiranju El Baradejevega naslednika. Kako zapleten je lahko volilni proces, se tokrat ni pokazalo prvič. Že leta 1997 je svet guvernerjev zavrnil kar sedem kandidatov, preden je po petih mesecih državam članicam uspelo doseči zadostno soglasje, da službo ponudijo Mohamedu El Baradeju, takratnemu pomočniku generalnega direktorja IAEA.

Strokovnih referenc Petriču ne gre odrekati. Na Dunaju se ga še vedno spomnijo po uspešnem vodenju sveta guvernerjev v mandatnem obdobju 2006-2007, ko je predsedovanje nad tem organom že drugič pripadlo Sloveniji. Sprejemljiv bi utegnil biti tudi za neuvrščene države, saj je med svojo diplomatsko kariero služboval tudi kot veleposlanik v Indiji.

Če bo Petrič potrjen za kandidata Slovenije (generalni direktor IAEA sicer ne zastopa nacionalnih interesov, temveč je uslužbenec Združenih narodov), se mu obeta pestra konkurenca. Zagotovo bo Malezija v boj poslala Noramlyja Muslima, vodjo državne agencije za jedrsko energijo.

Po kuloarjih agencije kroži že več imen potencialnih pretendentov. Kot najresnejši kandidat, ki bi utegnil preseči ideološke delitve, se omenja Španec Luis Echávarri, generalni direktor Agencije za jedrsko energijo pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Drugi morebitni kandidati za El Baradejev stolček so še Argentinec Rogelio Pfirter in vodja Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW), veleposlanik Čila pri IAEA Milenko Skoknić, nekdanji mehiški predsednik Ernesto Zedillo (pred kratkim je spisal poročilo o bodočih prioritetah IAEA). Seznam morebitnih kandidatov s tem še ni končan. V diplomatskih krogih omenjajo še Madžara Tiborja Totha, vodjo Mednarodne organizacije za izvajanje sporazuma za celovito prepoved jedrskih poskusov (CTBTO), norveškega zunanjega ministra Jonasa Gahra Stoereja in Madžara Vilmosa Cservenyja, ki trenutno vodi oddelek za zunanje odnose pri IAEA.