Težave z lenim ali na drugi strani razdražljivim črevesjem, zgaga, napenjanje in bolečine v trebuhu so postali stalnice našega vsakdana. Največkrat jih opazimo po obroku, zato jih večina pripisuje napačni ali nezdravi hrani. Preobilna in premastna hrana je seveda tudi kriva za prebavne motnje, vendar se prehrani pridružuje še vrsta drugih dejavnikov: prekomerno uživanje alkohola in kave (na tešče), dolgoletno kajenje, zmanjšana telesna dejavnost, uživanje nekaterih zdravil in prekomerna telesna teža (zlasti povečan obseg trebuha), v veliki meri pa tudi vsakodnevni stres, nervoza, trema in nemir. »Psihološka komponenta igra pomembno vlogo pri nastanku in poslabšanju težav s prebavo. Dokazano je, da je med bolniki več takšnih, ki se spopadajo z napadi tesnobe in so nagnjeni k depresiji. Bolezen povezujemo tudi s stresom in stresnim načinom življenja, ki vpliva na prebavila, predvsem na nastanek funkcionalne dispepsije ali sindroma razdražljivega črevesa,« je pojasnil prof. dr. Štabuc.
Dispepsija ali slaba prebava
Funkcionalna dispepsija, ki se kaže s pekočo bolečino in z nelagodjem v zgornjem delu trebuha oziroma pod žličko, s trebušnimi krči, z zgodnjo sitostjo, zgago, s slabostjo in z napihnjenostjo, je po besedah prof. dr. Štabuca eden najpogostejših vzrokov za napotitev h gastroenterologu. Gre za funkcionalne motnje, pri katerih ne najdemo nobene organske spremembe. »Diagnozo zato postavljamo z izključevanjem organskih vzrokov,« je pojasnil prof. dr. Štabuc. »Če je gastroskopija negativna, če bolnik nima znakov ulkusne bolezni ali gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB), pri kateri sta najznačilnejša znaka zgaga in vračanje želodčne vsebine v ustno votlino brez bruhanja, če bolnik ni okužen z bakterijo Helicobacter pylori in ne jemlje nesteroidnih protivnetnih zdravil, antikoagulantov, aspirina ali klopidogrela, je diagnoza bolj ali manj jasna. Poleg izključevanja omenjenih bolezni je za potrditev diagnoze funkcionalne dispepsije pomembno tudi to, da so znaki prisotni vsaj tri mesece,« je pojasnil sogovornik.
Razdražljivo črevo
Druga sorodna bolezen je sindrom razdražljivega črevesa, kronična bolezen, ki prav tako nima znakov vnetja oziroma ni posledica organskih vzrokov. Razdražljivo črevo, ki je eden najpogostejših sindromov pri ljudeh po 50. letu starosti, se kaže z nelagodjem ali bolečino v spodnjem delu prebavil, ki jo občutimo vsaj tri dni na mesec v preteklih treh mesecih, bolečini ali nelagodju pa se pridružujeta še napihnjenost, zaprtost ali driska in občutek nepopolno opravljene velike potrebe. »Omenjeni znaki so enaki ali vsaj zelo podobni znakom raka debelega črevesa in danke ali raka na želodcu, zato moramo ob postavljanju diagnoze nujno izključiti rakavo bolezen,« je poudaril prof. dr. Štabuc. »Kar 50 odstotkov bolnikov z rakom debelega črevesa in danke ob diagnozi ni imelo nobenih znakov, medtem ko smo pri bolnikih, ki so imeli vse znake, ki nakazujejo na rakavo obolenje, odkrili raka v manj kot 10 odstotkih primerov. V tej skupini bolnikov je bilo največ sindroma razdražljivega črevesa,« je pojasnil sogovornik in poudaril, da je pomemben dejavnik, ki opozori na resno bolezen, nenaden začetek brez nekega zunanjega, psihološkega oziroma stresnega dejavnika. Če bolezen spremljajo še alarmantni znaki, kot so: hujšanje, izguba telesne teže, bruhanje, brezvoljnost, utrujenost, krvavitve in tanko blato, pa moramo sploh nemudoma obiskati zdravnika.
Vrsta težav, vrsta vzrokov
Zdravljenje omenjenih težav je zelo zahtevna naloga, saj imamo na voljo zelo specifična, enostransko učinkujoča zdravila, ki so učinkovita le na kratki rok. »Občasno lahko posežemo po antracidih ali zaviralcih protonske črpalke, pri zaprtju po odvajalih in pri driski po zdravilih, ki dosežejo nasproten učinek. Vendar so v primeru prave funkcionalne dispepsije ta zdravila dolgoročno slabo učinkovita,« je opozoril prof. dr. Štabuc. Ker se želodčne težave kažejo na različne načine in se pogosto prekrivajo, poleg tega pa zanje obstaja široka množica vzrokov, potrebuje bolnik vsestransko učinkujoče zdravilo, s katerim lahko vplivamo na vse vzroke in znake hkrati in tako pomagamo želodcu, da ponovno vzpostavi ravnovesje. Prof. dr. Štabuc je poudaril, da je najboljša obramba pred težavami z želodcem in najbolj učinkovita oblika zdravljenja pravzaprav skrb zase in zdrav način življenja: odpoved kajenju, omejitev vnosa alkohola in kave, zmernost pri hrani in predvsem odpoved obrokom po šesti uri zvečer. Če se nam uspe disciplinirati glede prehrane, nekoliko izpreči iz vsakodnevne rutine in odmisliti vsakodnevne težave, zaradi katerih tvegamo »čir na želodcu«, a se čez čas izkažejo za nepomembne in preprosto rešljive, se bo skupaj z nervozo pomirilo tudi razdražljivo črevo.
