Grah je v svoji tožbi sodišču med drugim predlagal, naj ugotovi, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe nezakonita, da njegova prejšnja pogodba o zaposlitvi še traja in mu je zato delodajalec dolžan omogočiti delo poročanja iz dunajskega dopisništva, pa tudi, naj časopisni hiši naloži izplačilo razlike med Grahovo prejšnjo plačo dopisnika in sedanjo plačo komentatorja in ostale prejemke z zamudnimi obrestmi.

Poleg tega je Grah sodišču predlagal še, naj ugotovi, da je nova pogodba za delovno mesto komentatorja pri časniku Delo, ki jo je Grah podpisal ob odpovedi pogodbe za dopisnika, nična, da je časopisna hiša Delo dolžna Grahu povrniti vse stroške postopka ter še nekatere podredne tožbene zahtevke.

Sodišče je vse Grahove predloge v tožbi zavrnilo. Kot je med drugim zapisalo v sklepu, je na podlagi izpovedbi zaslišanih prič Danila Slivnika, Petra Jančiča, Slavka Bogataja in Stojana Žitka, kot tudi na podlagi pisne ocene odgovornega urednika ugotovilo, da je bil postopek ocenjevanja Grahovega dela izveden v skladu z določbami veljavnega pravilnika.

Zato po mnenju sodišča Grahovo zatrjevanje, da je šlo pri oceni za politični konstrukt, na pravilnost in objektivnost ocene nima vpliva. Grahu namreč po mnenju sodišča ni uspelo dokazati, da je ocena njegovega dela, ki jo je podal odgovorni urednik, rezultat političnih dogovorov med Slivnikom, Jančičem, Bogatajem in Žitnikom.

Sodišče v sodbi med drugim še dodaja, da iz listinskih dokazov, ki jih je Grah predložil kot dokaz, da je pri njegovem odpoklicu šlo za politično ozadje, ni moč razbrati, da je bil cilj političnih dogovarjanj ravno njegov odpoklic.