Pri raziskavah so sodelovali Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije, Inštitut za mikrobiologijo in klinično imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštitut za medicinsko genetiko Ginekološke klinike, Pediatrična klinika in švedski raziskovalni center BioFact Environmental Health Research, izsledke pa so nedavno predstavili na strokovnem srečanju o novih spoznanjih pri raziskavah sakoidoze v UKC Ljubljana.

Znaki bolezni so slabo razpoznavni

Sarkoidoza se najpogosteje pojavlja na pljučih in bezgavkah, pojavi pa tudi se v katerem koli drugem organu. Gre za vnetje, ki povzroči brazgotinjenje v pljučih in v glavnem ni nevarno, saj v polovici primerov bolniki niti ne vedo, da jo imajo, in jo samodejno prebolijo. "Bolezenski znaki so slabo razpoznavni, lahko jih sploh ni, do 20 odstotkov bolnikov pa toži zaradi težke sape, bolečin v prsnem košu ali kašlja. Zelo pogosti znaki bolezni so velika utrujenost in izgorelost, zasoplost in bolečine v mišicah pri fizičnih obremenitvah, glavoboli in povečano znojenje med spanjem, rahle bolečine v sklepih," pojasnjuje doc. dr. Marjeta Terčelj, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.

Bolnike zdravijo z zdravili za zaviranje imunskega odziva telesa, vendar lahko kljub temu pri nekaterih bolezen privede do odpovedi pljuč in je edina rešitev zanje presaditev pljuč. Na kliniki so začeli pilotsko (študijsko) zdraviti skupino ljudi tudi z zdravili proti glivam in ugotavljajo, da je bilo tovrstno zdravljenje pri mnogih bolnikih bolj uspešno. "Vendar bi bilo postopek treba še dodelati in raziskati, da bi lahko prišlo v običajno rabo," je razložila pulmologinja.

Za sarkoidozo zboli od 20 do 50 ljudi na milijon prebivalcev. V Sloveniji je od 60 do 80 obolelih, vendar so to le znani primeri. Ženske pogosteje zbolijo v starosti od 20 do 30 let in v menopavzi, pri moških pa so bolj ogroženi stari okoli 40 let. Večinoma je razmerje bolnikov po spolu uravnoteženo, so pa v glavnem vsi nekadilci.

Očistite plesen s sten

Še pred kratkim je bilo veliko raziskovalcev prepričanih, da je bolezen avtoimunska, med možnimi zunanjimi dejavniki tveganja, ki sprožijo bolezen, pa so omenjali predvsem nekatere mikroorganizme in kovine.

Do vznemirljivih odkritij o možnem vzroku bolezni se je dokopala prav Terčeljeva: pred desetimi leti je z dobrim opazovanjem ugotovila nenavadno ozdravitev sarkoidoze pri bolnici, ki je prejemala zdravila za zdravljenje glivične okužbe. Postavila je hipotezo, da lahko glive sprožijo in vplivajo na slabši potek bolezni. Znano je namreč, da glive povzročajo vnetje z brazgotinjenjem, ki je prav tako značilno za sarkoidozo. Nedavne epidemiološke raziskave, ki so pokazale, da za boleznijo pogosteje zbolijo tam, kjer se obnavljajo stare, vlažne ali poplavljene hiše s plesnijo po zidovih, so to hipotezo podprle. "Zato smo pri raziskavah merili vsebnost biomase gliv v bivalnem prostoru bolnikov s sarkoidozo in ugotovili, da so v teh prostorih višje vrednosti kot v prostorih zdravih oseb. Zanimivo je, da partnerji ali družinski člani, ki živijo v istem okolju, ne zbolijo za to boleznijo, kar pomeni, da morajo biti še drugi dejavniki tveganja, morda genetska predispozicija, ki povzroča napačen odgovor v imunskem sistemu na prisotnost biomase gliv," je razložila Terčeljeva. Ker ne poznajo povzročitelja oziroma povzročiteljev, ne morejo napovedati, kakšen potek bo imela bolezen.

Kljub temu, da ostaja še veliko neznanega o nastanku in poteku sarkoidoze, pa Terčeljeva glede na nova spoznanja v izogib morebitnemu nastanku bolezni priporoča redno zračenje bivanjskih prostorov oziroma čiščenje plesnivih sten ob poplavah.