Čeprav so se v tretjem četrtletju lani številni tuji državljani v Slovenijo priselili zaradi sezonskega dela, pa podatki kažejo, da število tujcev že več let strmo narašča. V prvih devetih mesecih leta 2008 se je število tujcev povečalo za skoraj 27.000, kar pomeni, da jih je bilo konec septembra že 94.861 ali 4,6 odstotka. Tujih državljanov s stalnim prebivališčem je bilo okoli 34.000 ali šest odstotkov več kot septembra 2007, medtem ko se je število tujcev z začasnim prebivališčem povečalo za kar 75 odstotkov. Večina tujcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, več kot polovica iz BiH, medtem ko je državljan Evropske unije (EU) samo vsak deseti tujec.

Trend povečevanja števila tujcev se ne bo nadaljeval, ocenjuje Janez Malačič z ljubljanske ekonomske fakultete. "Zaradi krize in porasta brezposelnosti se bo zmanjšalo tako število tujih delavcev kakor tudi število imigrantov. Prvih bo manj zaradi manj dela in manjšega števila dovoljenj za zaposlitev in sezonsko delo tujcev, drugih pa zaradi slabših ekonomskih razmer v Sloveniji," meni Malačič.

Z gospodarsko in finančno krizo se je povečalo tudi število brezposelnih med tujci. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo februarja brezposelnih 2631 tujcev ali dobrih 500 več kot decembra lani, kar pomeni, da je brezposelnost med tujci porasla kar za petino. Med njimi jih je skoraj polovica iz BiH, sledijo Srbi, Hrvati in Makedonci.

Kljub temu je v Sloveniji v nasprotju z drugimi državami EU brezposelnost tujcev nižja od brezposelnosti domačinov. Po Malačičevem mnenju je razlog to, da se državljani držav nekdanje Jugoslavije, ki jih je med tujci največ, ob izgubi dela vrnejo v bližnje domovine, vzrok pa vidi tudi v sistemu regulacije dela tujcev. Najštevilnejši tujci, državljani BiH in Makedonije, so, kot smo v Dnevniku že poročali, diskriminirani, saj kljub najmanj enoletnemu plačevanju zavarovanja in delovnim dovoljenjem ob izgubi službe niso upravičeni do denarnega nadomestila, če pri nas nimajo stalnega bivališča.

Tujci se v Slovenijo priseljujejo predvsem iz ekonomskih razlogov, velik delež pa pri nas ostane. Značilen je podatek, da je bilo konec leta 2007 skoraj 12 odstotkov prebivalcev Slovenije rojenih v tujini. Med priseljenci je več kot tretjina starih od 20 do 29 let, zato strokovnjaki menijo, da priseljevanje ugodno vpliva ne le na številčnost prebivalstva v državi, temveč tudi na starostno sestavo prebivalstva, kar je še zlasti pomembno ob povečevanju starajočega se prebivalstva.

Med delovno dejavnimi tujci, ki so se v Slovenijo priselili leta 2007, jih je imelo kar 54 odstotkov končano le osnovno šolo, 40 odstotkov srednjo šolo, samo trije odstotki pa vsaj višjo šolo; delež višje in visoko izobraženih že nekaj let upada. Skoraj dve tretjini tujcev je (bilo) zaposlenih v gradbeništvu, sledi pa industrija, kjer je bil lani zaposlen vsak osmi tujec, od tega kar 70 odstotkov v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov. Približno 40 odstotkov tujcev se zaposli v poklicih za preprosta dela.

Malačič ocenjuje, da večjih strukturnih sprememb med tujci v krajšem času ne bo. "Upamo pa lahko, da bo kriza na daljši rok pripeljala do zaposlovanja bolj izobraženih tujih delavcev," pravi Malačič.