"Prišla sva le pogledati, kaj moramo mi še popraviti, da bomo ob zmagah Bauerja ali Gregorinove znali pripraviti tako veselico. No, glede Klemena imamo verjetno še nekaj časa. Ko se bo naučil streljati, bomo tudi mi znali narediti tak sprejem," sta se šalila Ihanca. Med Ihanom in Dolom traja tekaško-biatlonsko rivalstvo že od prve tekme na smučeh leta 1937.
Klemen Bauer je na zadnjem šprintu sezone z dvema zgrešenima tarčama in 29. mestom dal predsednikoma dovolj časa za učenje. "Bil sem najbližje, da bi v tej sezoni zadel vse tarče. Prehitro sem ustrelil in zgrešil," se je opravičil Klemen Bauer. Zanimivo, da je njegov vzornik Janez Marič tekel še en kazenski krog manj, a bil le 42., saj je imel le 38. čas teka. Še v Trondheimu je bil Marič hiter kot Ole Einar Björndalen, ki je včeraj z drugim mestom dokončno osvojil šesti kristalni globus. Trener Uroš Velepec se je izgovarjal na pomanjkanje časa za testiranje smuči. Ker je v Rusijo zaradi recesije odpotoval poleg trenerjev le serviser Boštjan Lekan, tudi Ihanec, je po nastrelitvi zmanjkalo časa za novo testiranje, saj je Marič štartal kot drugi. Na pogoje v sibirskem večeru se le ne morejo preveč izgovarjati, saj je presenetljivi zmagovalec 22-letni Nemec Arnd Peiffer štartal s številko 10. Danes bo finalni šprint deklet s Tejo Gregorin in Andrejo Mali.
Bolj kot končni boj za globus med Poljakom Sikoro, za katerega je v preteklosti skrbel sedanji trener Justyne Kowalczyk in Björndalnom, so vzbujale pozornost razmere v Sibiriji. Zaradi odkritih besed o dopinških škandalih v ruski reprezentanci in napovedi bojkota odhoda v Rusijo pred mesecem dni so z ruske strani po elektronski pošti odkrito grozili Björndalnu in trenerju švedske ekipe Pichlerju. Björndalenu so ruski organizatorji za dni bivanja v Sibiriji ponudili osebne varnostnike, a jih je Norvežan zavrnil. Kljub temu pa na območju štadiona in hotela Seven Hills veljajo strogi varnostni ukrepi s 300 policisti, celo s posebnimi psi za odkrivanje bomb.
V Hanti Mansijsku se je sestal tudi tekmovalni odbor IBU, ki ga vodi Ole Einar Björndalen, tekmovalci pa so se med seboj pogovorili o sila napornem potovalnem koledarju, saj so od svetovnega prvenstva v Koreji v nadaljevanju (Vancouver, Trondheim, Hanti-Mansijsk) prepotovali pol sveta v dobrem mesecu. O dopingu so bili v Rusiji bolj tiho. Eden od skandinavskih novinarjev je denimo razkril povsem drugačno razmišljanje, ki velja med ruskimi športniki glede dopinga: če je možnost, da peljem z avtom 150 km/h (doping), bom peljal, o posledicah bom razmišljal potem. Najboljši Rus Čudov je bil včeraj (šele) 12.