A ko ni mogoče preganjati storilcev, je toliko bolj pomembno, da obsodimo dejanja in se iz njih kaj naučimo. Krivda ni vedno individualna, je nasprotno poudaril nekdanji ustavni sodnik in bivši pravosodni minister dr. Lovro Šturm. Pravnike je opozoril na 105. člen novega KZ, ki govori o združevanju in ščuvanju h kaznivim dejanjem zoper človečnost in sankcionira tudi ustanovitev hudodelske združbe. Posamezniki ne bi mogli tako "učinkovito" izvesti povojnih pomorov, je dejal, če ne bi v ta namen obstajal dobro organiziran sistem. In predlagal: "Zgodovinarji naj raziščejo obstoj takšnih organizacij, pravniki pa naj jih nato pravno okvalificirajo kot hudodelske združbe." Katere organizacije bi to lahko bile, ni povedal.
Le redka grobišča označena v skladu z ženevskimi konvencijami
O pobojih sta spregovorila tudi zgodovinar dr. Mitja Ferenc in vodja policijske akcije Sprava Pavel Jamnik. Dr. Ferenc je poudaril, da je le pet odstotkov prikritih grobišč označenih tako, kot to velevajo ženevske konvencije. Tudi sicer urejanje grobišč poteka prepočasi. Evidentiranje prikritih grobišč - v njih ležijo žrtve množičnih in posamičnih usmrtitev - je po enotni metodologiji steklo šele leta 2002, prva sondiranja leta 2006. Od okoli 590 grobišč so doslej opravili sondiranje na 140 lokacijah, v približno polovici primerov se je izkazalo, da je bila lokacija prava. Spomnil je tudi, da so iz predpisov, ki so urejali pokopališko dejavnost, šele nekaj dni pred spravno slovesnostjo leta 1990 umaknili določilo, po katerem grobov izdajalcev in okupatorjevih sodelavcev ni bilo dovoljeno označevati. Na mnogih grobiščih so še danes odpadki in smetišča. Država zamuja tudi z gradnjo kostnic in spominskih obeležij. Pavel Jamnik je pravnikom podrobno predstavil, kako je potekalo odkrivanje posmrtnih ostankov v rovu Barbara (tudi s številnimi posnetki najdbe) in pojasnil dosedanje pičle rezultate akcije Sprava. Policija je povojne poboje prvič začela preiskovati leta 1994, nato ponovno v začetku tega desetletja. Doslej so podali le dve ovadbi: ovadba iz leta 2005 je bila zavržena, o drugi ovadbi pa preiskovalni sodnik odloča od leta 2007. Povedal je, da so glavne težave, s katerimi se spopada policija, povojna konspirativnost, uničeni ali izginuli dokumenti, pomanjkanje prič - neposredne priče si pač ne želijo škoditi - in "industrijski" način likvidacij. "Prvi je žrtev aretiral, drugi jo pripeljal v zapor, tretji zaslišal, peti odpeljal na morišče, šesti ubil. Večinoma niso vedeli drug za drugega..."
Treba je zajeziti množične odzive na poboje, ki jih omalovažujejo
Dr. Lovro Šturm se je vprašal, ali smo pred drugo svetovno vojno pri nas poznali pojem človekovih pravic. Po njegovem o tem ni dvoma. Ugledni predvojni pravnik Pitamic je že leta 1927 v knjigi Država predstavil sodoben katalog človekovih pravic, ki jo je poznal ves pravniški krog. Med pravicami žrtev, ki jih danes izpostavlja mednarodna skupina pravnikov, ki je o tem napisala priročnik, je navedel pravico do poprave krivic, do preiskave zločinov, do resnice in do odškodnine oziroma rehabilitacije. Opozoril je tudi na 297. člen KZ, po katerem je kaznivo smešenje in omalovaževanje hudodelstev zoper človečnost. Razmisliti bi morali, kako zajeziti množične odzive na internetu in v medijih, v katerih je najti elemente tovrstnih kaznivih dejanj, je še dejal dr. Šturm. Dr. Cerar pa je poudaril, da pravo ni nikoli le norma, je tudi zavest; če se izgubijo vrednote, pravo ne more delovati. Sicer pa je menil, da kljub tragičnim povojnim dogodkom kot narod ne smemo izgubiti svoje samozavesti; nobeden od teh dogodkov nima vpliva na našo državotvornost.
