Predstavnik stranke Lovro Škrinjarič, ki je po nedavnem odstopu Zdenka Vinkova z mesta predsednika začasno prevzel vodenje stranke, je povedal, da odločitev sodišča zaenkrat težko komentirajo in ob tem dodal, da je bila zavržena samo pobuda za zadržanje, medtem ko bodo o sami vsebini ustavni sodniki še vedno morali odločati.
Škrinjarič je ob tem dodal, da rok za zbiranjem podpisov zato teče normalno naprej in se izteče v četrtek, nato pa morajo v sedmih dneh o tem obvestiti državni zbor. Na vprašanje, ali to nameravajo storiti takoj, ali pa bodo čakali do zadnjega dne, je odvrnil, da ne gre za zavlačevanje, a jim roki pač omogočajo pravico, da to storijo zadnji dan in s tem "ostalim političnim strankam dajo možnost, da se v naslednjih sedmih dneh pogovarjajo o tem vprašanju, če se prej niso imele časa".
Sicer pa so po njegovih zadnjih podatkih zbrali okoli 1100 podpisov, o številki 1300 iz preteklega tedna pa naj bi jih napačno obvestili odgovorni. Kot je dejal Škrinjarič, nad številko niso razočarani, glede na to, da se je proti referendumu izrekla skoraj celotna slovenska politika vključno s predsednikom vlade in predsednikom republike.
V zvezi s sporom okoli vodenja stranke je Škrinjarič dejal, da sploh ne gre za veliko težavo, saj je nekdanji predsednik Zdenko Vinkov odstopil pred očmi celotne slovenske javnosti, nato pa je stranki zablokiral račun in spletno stran. Po njegovem odstopu so v SSN izvedli kongres in na mesto predsednika imenovali trenutno sicer zaprtega Andreja Šiška, Vinkova pa so iz stranke izključili in proti njemu vložili kazensko ovadbo zaradi samovoljnega ravnanja.
Ustavno sodišče SSN pozvalo k prekinitvi zbiranja podpisov
Ustavno sodišče je zavrglo predlog Stranke slovenskega naroda (SSN), naj do končne odločitve o pobudi, s katero izpodbija več določb zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, zadrži uveljavitev in izvrševanje zakona o ratifikaciji protokola o pristopu Hrvaške k Natu in prekine zbiranje podpisov za referendum, so sporočili z ustavnega sodišča.
SSN v predlogu za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o referendumu in o ljudski iniciativi izpodbija tretji odstavek 12.a člena, drugi in tretji odstavek 16. člena, 16.a in 16.b člen ter celotno II. poglavje zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
Prekinitev zbiranja podpisov za podporo referendumu o zakonu o ratifikaciji protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi ter zadržanje uveljavitve in izvrševanja zakona o ratifikaciji protokola o pristopu Hrvaške k Natu bi lahko pobudnica dosegla, če bi ustavno sodišče začasno zadržalo izvrševanje ustreznih določb zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, so ustavni sodniki zapisali v obrazložitvi svoje odločitve.
Ob tem ustavni sodniki v odločbi pojasnjujejo, da sme ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, na podlagi prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. "Pobudnik mora konkretno navesti, izvrševanje katerih določb izpodbijanega predpisa naj ustavno sodišče zadrži in izkazati, kakšne težko popravljive škodljive posledice bi sicer nastale," pojasnjujejo ustavni sodniki.
Ob tem dodajajo, da SSN ni določno predlagala, glede katerih določb zakona o referendumu in o ljudski iniciativi naj ustavno sodišče začasno zadrži njihovo izvrševanje. Zato ustavno sodišče njenega predloga ni moglo obravnavati, temveč ga je moralo kot nesposobnega za obravnavo zavreči, je v sklepu navedlo ustavno sodišče.
Kot je znano, je SSN skupaj z Zavodom 25. junij 16. februarja v DZ vložila pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, podprto s 5363 podpisi. Dva dni kasneje je DZ sprejel sklep, ki naj bi zaščitil slovenske interese ob vstopanju Hrvaške v Nato, hkrati pa končal aktivnosti za razpis referenduma o tem vprašanju.
Kljub temu so v SSN napovedali nadaljevanje zbiranja podpisov, medtem ko so v Zavodu 25. junij napovedali, da bodo referendumske aktivnosti ustavili. 19. februarja je tedanji predsednik SSN Zdenko Vinkov Vincenc po srečanju s premierom Borutom Pahorjem odstopil, ker se ni strinjal z odločitvijo sveta stranke, da pobuda za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v zvezo Nato ostaja.
Predsednik DZ Pavel Gantar je 19. februarja določil 35-dnevni rok, v katerem mora SSN zbrati potrebnih 40.000 podpisov podpore zahtevi za sklic referenduma. Rok se izteče 26. marca.
Do 18. marca je stranki uspelo zbrati le okoli 1300 od potrebnih 40.000 podpisov podpore. Tako so v SSN že 11. marca na ustavno sodišče posredovali pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti določb zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, kjer so predlagali tudi začasno zadržanje izvrševanja zakona o ratifikaciji protokola o pristopu Hrvaške k Natu in prednostno obravnavo zadeve. Sedanji način zbiranja podpisov podpore na upravnih enotah je namreč po njihovem prepričanju protiustaven.
