Njegov minister za energetiko Steven Chu je namreč pred kratkim dejal, da projekt skladiščenja vseh odpadkov na enem mestu v gori Yucca v Nevadi ne pride več v poštev.

Projekt Yucca je star že dvaindvajset let, zanj pa so porabili več kot trinajst milijard dolarjev. Leta 1987 je kongres odločil, da je gora Yucca 150 kilometrov severozahodno od Las Vegasa v Nevadi, kjer so izvajali tudi jedrske poskuse, najprimernejše mesto za skupno odlagališče jedrskih odpadkov. Teh se je od vseh jedrskih elektrarn v ZDA nabralo za 66.000 ton, še precej več pa naj bi jih bilo od izdelave jedrskega orožja. Odločitev sicer ni bila dokončna, saj so bile potrebne dodatne raziskave, in projekta je ves čas visel v zraku zaradi različnih interesov

.

Kilometrski tunel čaka

Zagovorniki enotnega odlagališča kot najbolj očitno prednost navajajo varnost in nižje stroške vzdrževanja. Politiki se tudi strinjajo, da je enotno odlagališče potrebno, nenazadnje so se leta 1982 iskanja lokacije lotili prav z namenom celovite rešitve odlaganja jedrskih odpadkov.

Toa Yucca je imela ves čas tudi nasprotnike, zlasti prebivalce Nevade, pa tudi okoljevarstvenike. Ti pravijo, da je gora geološko neprimerna za odlagališče in da so tam mogoči potresi, zaskrbljeni so nad varnostjo prevoza odpadkov iz jedrskih elektrarn na vseh koncih in krajih ZDA na eno samo odlagališče.

Debata poteka že dolgo časa, Yucca pa nikoli ni zaživela kot jedrsko odlagališče, čeprav so za projekt že porabili 13,5 milijarde dolarjev in v goro zvrtali osem kilometrov dolg tunel in številne stranske vdolbine za izvajanje poskusov.

Dokončne potrditve v Washingtonu nikoli ni bilo, zdaj pa je jasno, da bo enako tudi v času Obamove vlade. Minister Chu je v zaslišanju v kongresu dejal, da Yucca "po mojem mnenju ni več opcija" za odlaganje odpadkov. Kaj si o tem misli Obama, ki projektu že med predvolilno kampanjo ni bil naklonjen, je jasno iz njegovega proračuna - oklestil je vse stroške za odlagališče, razen strogo administrativnih.

Nekateri analitiki trdijo, da je to storil zaradi političnega dogovora z vodjo demokratov v senatu Harryjem Reidom, enim najvplivnejših demokratov. Reid, ki prihaja iz Nevade, je projektu vseskozi odločno nasprotoval, odločitev proti Y ucci pa je seveda voda na njegov politični mlin. Ali je Yucca zdaj na čakanju ali pa politično mrtev projekt, sicer ni čisto jasno, skoraj gotovo pa je, da pod Obamo z njim ne bo nič. "Z veseljem lahko rečem, da zapiramo knjigo spodletele nacionalne politike skladiščenja jedrskih odpadkov v Yucci, je nedavno deja Reid.

Načrt za naprej: podaljšanje roka začasnih odlagališč

Vprašanje torej ostaja, kako naprej. Alternativni načrt namreč ne obstaja in v času, ko se vlada ukvarja z reševanjem finančne krize, tudi ni pričakovati, da bi mu namenila prednostdosti pozornosti. Plan B se zaenkrat ta, da zadeve ostanejo kakršne so - odpadki iz sto štirih ameriških jedrskih elektrarn so večinoma uskladiščeni tik ob objektih in na več kot sto dvajsetih lokacijah v 39 zveznih državah. Da sedanje stanje ostaja rešitev, kažejo tudi napovedi, da naj bi državna komisija za upravljanje z jedrskim materialom poleti podaljšala rok takšnega skladiščenja na sto dvajset let. Po besedah energetskega ministra bi s tem dobili dodatni čas za iskanje končne rešitve, za kar bodo morda ustanovili novo komisijo. Nekateri omenjajo možnost nove lokacije odlagališča, drugi predelavo odpadkov po francoskem ali britanskem zgledu.

Vprašanje pša bo pomembno tudi za odpiranje novih jedrskih elektrarn, na katere naj bi deloma naslonili politiko zmanjševanja ameriške odvisnosti od tuje nafte. Trenutno ima Ministrstvo za energetiko v predalo sedemnjast prijav za 26 novih jedrskih elektrarn, pričakujejo pa jih še vsaj pet. Vprašanje skladiščenja pa je eno najpomembnejših pred izdajo dovoljenj za nove gradnje.