"Pričakujemo, da se bo sklad prestrukturiral v zasebno ustanovo, ki bo v 100-odstotni državni lasti ali pa v lasti nekaterih paradržavnih ali finančnih inštitucij, ki so večinoma v državni lasti. V tem primeru bi lahko na kapitalskem trgu nastopal, ne da bi neposredno obremenjeval dolg države, kar ustreza maastrichtskim kriterijem. Kot kredibilen dolžnik oziroma kapitalsko močna inštitucija bi lahko brez težav prišel do dodatnih virov in še povečal svoje aktivnosti," načrte razkriva Križanič.
Na vprašanje, ali bi tako preoblikovani SSRS odkupoval že razvite stanovanjske projekte, ki jih zaradi krize investitorji ne morejo prodati, finančni minister odgovarja, da bo sklad razvijal predvsem že zastavljene lastne projekte, predvsem 80 milijonov evrov vredno investicijo na Brdu, ni pa izključil možnosti, da bi ob večji dokapitalizaciji posegel tudi na nepremičninski trg. "To bi bila varna naložba, saj je danes vse že podcenjeno in bi lahko pridobil sorazmerno poceni nepremičnine," meni Križanič.
Do take zamisli je kritičen mag. Bernard Brščič, asistent na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki opozarja, naj se država ne vmešava v tržne procese zniževanja cen, ki potekajo, in naj s svojimi posegi ne rešuje zavoženih gradbenih projektov, kot je bil po njegovem mnenju nedavni primer posega Mestne občine Ljubljana z interventnim nakupom stanovanj za neprofitni najem v soseski Celovški dvori. "Državno poseganje ima negativne javnofinančne posledice in zmanjšuje učinkovitost tržnega mehanizma. Na koncu dneva pa imajo koristi zgolj gradbeniki, nepremičninski špekulanti in vpleteni politiki. Dvomim tudi o smiselnosti dokapitalizacije Stanovanjskega sklada RS oziroma njegovem dodatnem zadolževanju, ki bi v kriznih časih spodbujala naložbeno dejavnost. Sklad z dosedanjim delom ni upravičil svojega obstoja in znatnih vloženih javnofinančnih sredstev," opozarja Brščič.
