Pri tem se Drago Kos seveda ne vpraša, od kod Roku Praprotniku podatki o domnevnem komuniciranju, sprašuje pa se, od kod ti domnevni podatki generalni državni tožilki. Navaja, da ga "ne preseneča, da naj bi eden od osumljencev komuniciral z vrhovnim državnim tožilstvom", in nato insinuira, da zdaj ve, "od kod slovenskim politikom in preiskovancem v zadevi podatki iz preiskave in zakaj se preiskava v Sloveniji nikamor ne premakne". Generalni državni tožilki očita, da želi privilegiran položaj, in ker ga nima, izraža protest, insinuira, da je generalna državna tožilka "predmet preiskave", kot absolutni razsodnik določa, kaj so njene pristojnosti, govori, da gre pri zadevi Patria za "najhujšo korupcijsko zgodbo", in očita možnost zastaranja, pred tujino pa se klanja, ker ga skrbi, kako bo morebitno zastaranje "odmevalo v tujini".
Vse te Kosove navedbe so plod blodenj ali insinuiranja, saj nima pojma, ali je generalna državna tožilka sploh pri kom protestirala in v zvezi s čim naj bi protestirala. Od kod ve, da generalno državno tožilko kdo preiskuje? Od kod mu ideja, da si generalna državna tožilka želi "privilegiran položaj"?
Navajanje Patrie kot "največje korupcijske zgodbe" (kje in v katerem času naj bi bila največja, ne pove) kaže, da mu ni jasno, kdo odloča, ali gre v nekem primeru za korupcijska kazniva dejanja. O tem bosta, če bodo zbrani dokazi tako pokazali, odločala najprej tožilstvo in nato sodišče.
Trditev Draga Kosa, da se preiskava nikamor ne premakne, nima nobene osnove, saj po navedbah državne tožilke, ki usmerja predkazenski postopek, preiskava poteka. Šele ko bo predkazenski postopek končan, bo državna tožilka odločila, ali zbrani podatki zadoščajo za začetek kazenskega postopka.
V nasprotju s kriteriji Draga Kosa, da se mora "zgodba razčistiti zaradi velike medijske izpostavljenosti", sporočamo, da to ni kriterij državnih tožilcev. Če bi bil, bi to pomenilo, da ravnajo neprofesionalno in po diktatu ulice ter po principih linča. Tega državni tožilci v demokratični in pravni državi ne počnejo.
Kar pa zadeva zastaranje - če ta nevarnost res obstaja - Drago Kos v svoji izjavi samemu sebi oporeka. Glede na očitno kratek rok zastaranja to pač ne bi mogla biti "največja korupcijska zgodba". Pri teh najhujših kaznivih dejanjih so zastaralni roki precej daljši. Tudi sicer bi državnim tožilcem morebitni potek zastaralnega roka (to je roka, v katerem je dopusten pregon) lahko očitali šele po tistem, ko je podan določen sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in je podana kazenska ovadba zoper konkretno osebo zaradi konkretnega kaznivega dejanja.
Predvsem pa iz celotne izjave Draga Kosa, predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, zelo jasno izhaja, da ne spoštuje institucij lastne države (in tožilstvo ni njegov prvi tak primer), niti institucije, ki jo vodi, saj s takimi izjavami in žalitvami drugih institucij krni predvsem ugled in kredibilnost institucije, ki jo vodi. Govorjenje na pamet, blatenje in podtikanje kriminalnega ravnanja predstojniku druge institucije na koncu najbolj škodi državi. Zato upamo, da bomo v naši državi končno že zmogli takšno stopnjo razsodnosti, da bodo institucije v državi vodili ljudje, ki svojih ciljev ne želijo doseči s podtikanji, insinuacijami in blodnjami, pač pa ljudje, ki bodo delovali profesionalno, v okviru svojih pristojnosti in v interesu nam vsem skupne države.
