Odnosi so se lani spet poslabšali zaradi hrvaške tožbe proti Srbiji pred Meddržavnim sodiščem v Haagu za vojni genocid v začetku 90. let. Beograd se je tedaj odzval z grožnjo, da bo na isto sodišče vložil enako tožbo proti Hrvaški z veliko več dokaznega gradiva, ki bo vključevalo tudi genocid nad srbskim prebivalstvom na Hrvaškem med drugo svetovno vojno.

Srbski premier Mirko Cvetković je uradnemu Zagrebu predlagal, naj za izboljšanje odnosov za začetek obe strani umakneta tožbi. Ivo Sanader je pred odhodom v Beograd odgovoril, da takih predlogov ni mogoče posredovati prek medijev.

Včeraj se je hrvaški premier v Beogradu pogovarjal tudi o manj perečih vprašanjih, kot so vrnitev izgnanih Srbov, vračanje hrvaške kulturne dediščine, ki so jo odnesli v Srbijo v času vojne v 90. letih, pravice nacionalnih manjšin in nerešena mejna črta na Donavi.

Za hitro rešitev odprtih vprašanj

Poleg premierja Cvetkovića se je Ivo Sanader srečal tudi s predsednico srbske skupščine Slavico Đukić - Dejanović in predsednikom Srbije Borisom Tadićem. Srečali sta se tudi gospodarski delegaciji obeh držav - v hrvaški so bili večinoma predstavniki podjetij s področja energetike, Ina, Hrvaško elektrogospodarstvo, Janaf in Plinakro.

Sanader in Cvetković sta po pogovorih izjavila, da sta se dotaknila številnih nerešenih vprašanj v odnosih med Srbijo in Hrvaško. Srbski premier meni, da v pogledih na nekatera vprašanja še naprej obstajajo velike razlike. "Ne bomo pozabili nedavne preteklosti, vendar ne bomo živeli v njej," pa je dejal Ivo Sanader. Premierja sta podpisala tudi protokol o sodelovanju pri procesu vstopanja v evropske integracije, pri čemer je Hrvaška Srbiji podarila paket prevodov evropskih zakonov, ki je vreden okoli milijon evrov. Prav tako sta podpisala memorandum o sodelovanju na področju jezika in književnosti. "Pričakujemo, da bodo nekatera vprašanja hitro rešena, nekatera pa se bodo začela reševati šele v prihodnosti ob stalni potrebi po izboljševanju odnosov med državama," je izjavil Mirko Cvetković in dodal, da so še naprej velike razlike predvsem glede pojmovanja ozemeljske celovitosti in suverenosti Srbije oziroma hrvaškega priznanja enostransko razglašene neodvisnosti Kosova. Prav tako so po mnenju srbskega premierja velike razlike glede tožbe Hrvaške proti Srbiji za genocid in glede srbske protitožbe.

Hrvaškega premierjapričakala peščica protestnikov

Sanader je spomnil, da bo Hrvaška postala članica Nata 3. aprila, in poudaril, da bo Hrvaška podpirala Srbijo v njenem približevanju evroatlantskim integracijam. "Jutri bomo kot članica Nata dali podporo sosednjim državam. Ne bomo se vedli kot Slovenija, temveč se bomo držali načela: kolikor bolje je našim sosedam, toliko bolje je nam," je poudaril Sanader.

Nekaj deset državljanov se je zbralo pred zgradbo srbske vlade, da bi protestirali zaradi prihoda hrvaškega premiera na uradni obisk v Srbijo. Predsednik Srbske napredne stranke Tomislav Nikolić je izjavil, da si Hrvaška "ne zasluži, da bi Srbija z njo imela kakršne koli odnose razen diplomatskih. Hrvaška ni demokratična država, ne more biti partnerica Srbiji in si ne zasluži, da bi se ji Srbija za kar koli opravičevala," je izjavil Tomislav Nikolić.