Petra Majdič: "Ko sem padla z Japonko, res nisem imela časa, da bi razmišljala in ležala na tleh."

Še enkrat, in to na eni najbolj pomembnih tekem, ki odločajo o kristalnem globusu, se je pokazalo, da slovensko šampionko vsak padec še bolj podžge.

Turbo Petra je pred kraljevo palačo švedskega kralja Karla XVI Gustava s 16. zmago v svetovnem pokalu in deveto letošnjo naredila še en mali korak do velikega kristalnega globusa. V izredno razburljivem velikem finalu je ugnala Finko Aino Kaiso Saarinen in domačinko Anno Ollson, še posebej pa je pomembno, da je najbližja zasledovalka v skupnem seštevku Poljakinja Justyna Kowalczyk pristala na 10. mestu. S prvo preizkušnjo "švedskega Toura" štirih tekem, ki bo šele v nedeljo odločil o končni srečnici, si je Majdičeva pred Kowalczykovo priborila novih 24 točk naskoka (zdaj 115 točk) in štiri dodatne pred Saarinenovo (206). Poleg tega je z zmago v šprintu dobila 26 sekund bonusa. Vse to bo prišlo do pomena šele v nedeljo v zasledovanju. Najbolj kruto pri sistemu "švedskega Toura" je, da je poleg etap (po 50 točk) nedeljski dobitek glede na razlike ogromen (200-160-120-100).

Ker je že začetek Toura zelo pomemben, se je v navoženem snegu okrog kraljeve palače zelo dobro videlo, da so tekačice živčne. Po devetem času kvalifikacijah je Petra v četrtfinalu celo padla, ker se je zapletla z Japonko Išido. Kljub padcu je naredila nemogoče in se kot druga za Saarinenovo uvrstila v polfinale. "Da se Japonki pred mano ne bo izšlo, sem vedela že dve sekunde prej, a nisem mogla nič storiti, saj je bila prav tam ledena plošča," je pojasnila Petra. Za polfinale so v kraljevih garažah serviserji še zamenjali smuči. Polfinale in finale sta bila povsem v domeni kraljice šprinta. V zadnjem klancu, narejenem čisto za kraljico, tekmice niso imele praktično nobenih možnosti, čeprav do zadnjega ovinka ni vodila.

"Smuči za kvalifikacije in četrtfinale so bile stare, s slabimi robovi. In čeprav nismo imeli možnosti testirati, so bile druge fenomenalne. Še ene pohvale servisu," je odločilne poteze pohvalila Petra. "Ko sem v polfinalu videla, da je bila moja skupina za pet sekund hitrejša od druge, sem že vedela, da je tekma lahko moja. V finalu sem le čakala na zadnjo ravnino in zadnji klanec, saj sem vedela, da je to moj teren," je pot do zmage opisala Petra in potem dodala še nekaj iz ozadja. Petra je štartala malo bolj spočita, saj je bila ena redkih, ki je prespala v Stockholmu, ostali so se šele na dan tekme pripeljali iz Faluna. Ostalo pa? "Tu je en velik kaos. Od tega smo zares že vsi grozno utrujeni. In to je sedaj že 15 telefonski klic," je pristavila.