Kot je dodal, se bo morda izkazalo, da je Slovenija manjši del problema za Hrvaško. Poudaril je, da ni imel v mislih le glavnega tožilca Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Sergea Brammretza kot edinega, ki poleg Slovenije blokira hrvaška pogajanja z EU. Ni pa razkril, kdo so ostali.

Peterle, ki so ga v Globusu predstavili kot "mogoče največjega Evropejca med slovenskimi poslanci" v Evropskem parlamentu, kar pomeni osebo, ki "razume Evropo kot unijo in deluje v tem smislu", je spregovoril tudi o pogovorih s hrvaško stranjo, ko je bil sam slovenski premier ali zunanji minister. Izpostavil je, da je s hrvaškimi kolegi dobro sodeloval v začetku 90. let prejšnjega stoletja.

"Ko smo bili pri tem, da bi zasedli vojašnico na Trdinovem vrhu, smo poklicali v Zagreb. Dejali smo, da lahko zasedemo omenjeni vrh, v Zagrebu pa so povedali, storite to čimprej. S hrvaške strani takrat ni bilo ceste in ni bilo možno zasesti vojašnice, razen s padalskim desantom. Torej, ko je slovenska vojska zasedla Trdinov vrh, je šlo za obojestranski interes. Danes ne vidim podlage, da je to 'okupirano ozemlje'", je med drugim povedal Peterle.

Na novinarsko vprašanje, zakaj Slovenija ne želi, da bi s pomočjo Meddržavnega sodišča v Haagu razrešili odprto vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško, je Peterle dejal, da ni problematična uporaba mednarodnega prava, temveč, da ni bilo soglasja glede načela pravičnosti. "Po dogovoru Janša-Sanader na Bledu in v komisiji, ki je delovala leto in pol, se nismo uspeli dogovoriti o okviru za delovanje omenjenega sodišča, oz. kaj je predmet spora," je dejal Peterle in dodal, da če ni dogovora glede izhodišč, je omenjeno sodišče zanj "mrtva črka na papirju".

"Blokada ni bila cilj Slovenije, ampak posledica nekaterih vzrokov. Moramo delati na konkretnih rešitvah, ne pa moralizirati. Le konkretno - ali je 25. junij 1991 izhodišče ali ne, če pa ni, kaj je potem izhodišče za rešitev našega spora. Velika vloga tretje strani, evropske pomoči, kot jo imenuje Rehn, bi bila, da nam pomaga določiti postopek, da bi povedali, cilj Hrvaške je takšen, Slovenije pa takšen...," je za zagrebški tednik še pojasnil Peterle.

Slovenski evropski poslanec je še poudaril, da je nasprotoval izrazu "Zahodni Balkan". Kot je sklenil, ni edini, ki si želi, da bi se slovensko-hrvaški spor čim prej končal, ter da bi se "na tej poti spomnili, da imamo več skupnih interesov kot težav".