Ta aneks določa, da Rupla s 1. decembrom 2008 za obdobje dveh let premestijo v kabinet predsednika vlade na uradniško delovno mesto sekretarja z možnostjo sklenitve novega aneksa za nadaljnji dve leti. Aneks določa, da ima Rupel po prenehanju začasne premestitve, torej po dveh letih, pravico do vrnitve na delovno mesto v MZZ.

Možnosti predčasne prekinitve premestitve aneks ne predvideva, zato Rupla pri tem varuje zakon o javnih uslužbencih, pravita dr. Bojan Bugarič in dr. Rajko Pirnat, strokovnjaka za upravno pravo. Dr. Pirnat pojasnjuje, da bi Rupla sicer v kabinet lahko premestili s sklepom o premestitvi, ki bi lahko nato kadar koli nehal veljati in Rupel bi se vrnil na MZZ brez posebnih zapletov. Ker pa je Rupel soglašal s premestitvijo in so zanjo sklenili aneks k pogodbi, se za čas trajanja aneksa (torej za dve leti) šteje, da ima Rupel pogodbo o zaposlitvi v kabinetu predsednika vlade. Zato ima vse pravice, ki mu pripadajo iz tega. Zdaj lahko aneks prekineta sporazumno, če Rupel s tem ne bi soglašal, pa lahko Pahor na primer izda sklep o začasni premestitvi brez njegovega soglasja. Toda da bi to storil, mora po zakonu dokazati potrebo po takšni premestitvi, poudarjata oba strokovnjaka.

Poslovni razlogi ali nesposobnost

Zakon namreč pravi, da se zaradi delovnih potreb javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno-tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če so podani poslovni razlogi, če predstojnik oceni, da je mogoče na tak način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, če se trajno spremeni obseg dela ali racionalizirajo delovni postopki in javni uslužbenec nima več polne delovne obremenitve in če je ugotovljeno, da je javni uslužbenec nesposoben za svoje delovno mesto, pri čemer se slednja določba ne uporablja za premestitve javnih uslužbencev ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, v okviru notranje in zunanje službe.

Dr. Bugarič poudarja, da mora torej Pahor v bistvu najprej dokazati, da v kabinetu ni več potrebe po posebnem odposlancu, nato pa argumentirati njegovo premestitev v drugi organ s tem, da tam potreba po Ruplovem delu obstaja. Ali pa, pritrjuje Bugarič, ga lahko razreši krivdno, pri čemer bi bil razlog za to teoretično tudi uporaba insignij kabineta predsednika vlade v dopisu ministrici Kresalovi.

"Rupel je izgubil Pahorjevo zaupanje"

Če Rupel torej ne bo pristal na sporazumno prekinitev aneksa in se bo pri tem skliceval na zakon o javnih uslužbencih, bo lahko imel Pahor nemalo preglavic z zagotovitvijo njegovega odhoda iz kabineta. Kot smo poročali, je Rupel včeraj prek odvetniške družbe Grobelnik in partnerji sporočil, da odstopa s položaja ni podal ter da pričakuje, da se bosta s Pahorjem o njunem nadaljnjem sodelovanju v prihodnjih dneh sporazumela in da bodo dogovarjanje ter vsi postopki, ki bi morebiti sledili, potekali v okvirih veljavne zakonodaje.

Prav zato in zaradi dejstva, da Pahor tega še ni komentiral, so nekateri včeraj Ruplov odhod z uradniškega delovnega mesta v kabinetu predsednika vlade postavili pod vprašaj. Toda Katarina Kresal (LDS) trdi: "Rupel je izgubil zaupanje predsednika vlade in njegova premestitev je dejstvo, ne izbira."

O tem, kako na Ruplov prispevek v kabinetu predsednika vlade gledajo v koaliciji, pa kaže tudi ponedeljkova izjava Gregorja Golobiča (Zares), da Ruplova vloga že od začetka ni bila jasna in da je ni čutil. "Bil je navzoč na nekaj sestankih, a ni bilo nobenih intervencij ne v dobrem ne v slabem; očitno je res bil omejen na svetovalsko mesto," je dejal Golobič.