Že v četrtek, 19. marca, nadaljujejo s tekmami v norveškem Trondheimu, od 26. do 29. marca pa jih čaka še finale v sibirskem Kanti-Mansijsku. Če vzamemo v ta sklop še svetovno prvenstvo v Pjongčangu v Koreji, potem je to že pot okoli sveta.

Kako preživeti tekme in vmes še časovne razlike, bo poseben izziv. Med slovenskimi tekačicami je nekaj podobnega izkusila Katja Višnar, ki je januarja tekla v Vancouvru, v Otepaeae v Estoniji in potem še v Ribinsku v Rusiji, a je časovna razlika ni toliko prizadela, da ne bi bila na vseh treh tekmah med trideset. Biatlonski lov okoli sveta bodo izkusili svetovna podprvakinja Teja Gregorin, Janez Marič, Klemen Bauer in Peter Dokl. V Vancouvru bosta biatlonsko-tekaško-skakalni park, prvič doslej na enem prostoru, izkusila tudi Andreja Mali in Vasja Rupnik.

Prav zadnja tekma v Sibiriji je bila pod velikim vprašajem za vse. Že pred svetovnim prvenstvom se je govorilo, da zaradi pomanjkanja denarja slovenska reprezentanca na finale ne bo potovala. Le Janez Gregorin, Tejin oče, je že tedaj iskal svoje sponzorje, da bi hčerki omogočil tudi zadnje tekme. Z njeno srebrno kolajno se je zadeva malo obrnila, a ne preveč. Na dveh spletnih straneh o biatlonu, italijanski skitime.it in nemški biathlon-online.de, so že poročali, da je recesija poleg slovenske prizadela tudi kitajsko in finsko reprezentanco. Na državnem prvenstvu na Pokljuki pretekli teden še ni bilo prav nič jasno. Le Peter Zupan, predsednik odbora za biatlon, je obljubljal, da bodo poskušali najti denar. "Ali sponzorjev ni nič več, čeprav ima Teja kolajno in čeprav tudi mi nismo bili slabi?" je spraševal Klemen Bauer, ki je bil poleg sosede Gregorinove najbolj zainteresiran za nastop na vseh tekmah. "Sam v Hanti-Mansijk grem, tudi če plačam iz lastnega žepa. Šele v Koreji sem se vrnil med najboljše in to formo želim izkoristiti do konca," je bil odločen 23-letni Bauer. Janez Marič ni bil za samoplačniško varianto. Obstajala je tudi teorija, da bi šli tekmovalci kar sami, brez spremljevalcev. Glede na pritiske ni veliko manjkalo in v Ihanu bi izpeljali krajevni samoprispevek za biatlonce. Pa še njihov domžalski župan Toni Dragar bi kaj primaknil. Na koncu so le našli možnost, da na finale poleg treh Ihancev in Mariča gre še ekipa z obema trenerjema Urošem Velepcem in Tomašem Kosom ter serviserjem Boštjanom Lekanom, tudi Ihancem. Zanimivo, da je biatlonski kralj Ole Einar Bjoerndalen v Whistler odpotoval neposredno iz Koreje, čeprav je njegova žena Natalie kar malce negodovala. "Seveda bi rad še enkrat vmes letel domov k ženi, a na olimpijskih progah želim biti popolno pripravljen, zato potrebujem počasno aklimatizacijo," je pojasnil Bjoerndalen. Kako specifičen je lahko tak "svetovni" pokal, pove samo podatek Švedov, da so potovali v Kanado kar 24 ur. Slovenci so šli na pot v soboto.