Kot so nam povedali iz službe za odnose z javnostmi MOP, se je pokazalo, da ukrepi, ki jih dovoljuje vsako leto na novo sprejeta odločba Agencije RS za okolje (ARSO) za poseg v populacijo zavarovane živalske vrste veliki kormoran, niso dovolj učinkoviti. Glavni razlog za to je, da se ne izvajajo dosledno, zato na MOP spodbujajo k izvajanju teh ukrepov v polni meri, kar bo potem pokazalo njihove dejanske učinke.

Odločba dovoljuje plašenje kormoranov na natančno določenih mestih in v natančno določenem obdobju, dopušča pa tudi odstrel omejenega števila teh ptičev. Letos je dovoljen odstrel največ 115 kormoranov. "Ti ukrepi so trenutno največ kar lahko zakonsko storimo glede kormoranov," pravi predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše. Ribiči opozarjajo, da vznemirjanje ni učinkovito. Predsednik Ribiške družine Črnomelj (RDČ) Stane Muhič tako pojasnjuje, da s plašenjem kormorane odženejo drugam, vendar se ti kmalu (včasih tudi že po nekaj dneh), vrnejo nazaj.

Muhič opozarja tudi, da RDČ poskuša vsako leto vložiti za pet do šest tisoč evrov rib, ki pa jih kormorani lahko v celoti pojedo (en kormoran v povprečju poje od 400 do 700 gramov rib). Zaradi tega imajo Črnomaljci kot tudi druge ribiške družine, ki vlagajo ribe, še dodatno škodo in stroške.

Vodja varstveno ornitološkega sektorja Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Primož Kmecl pravi, da "ne moremo zanikati, da problema s kormorani ni", hkrati pa dodaja, da so "proti vsakršnemu pobijanju in motenju ptic na sploh, vendar smo se pripravljeni pogovarjati na podlagi znanstvenih argumentov". Z odločbo ARSO o plašenju in odstrelu določenega števila kormoranov se ne strinjajo, saj pravijo, da ni utemeljena na znanstvenih raziskavah.

Z isto odločbo niso zadovoljni niti ribiči. Vznemirjanje s petardami, plinskimi topovi in pištolami ter omejen odstrel so samo kratkoročni ukrepi, pravi Jerše. Slovenski ribiči so po podatkih RZS in Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS) v sezoni 2005/2006 na primer porabili 62.500 evrov denarja in opravili skoraj 22.000 prostovoljnih delovnih ur za plašenje kormoranov, so zapisali v skupnem stališču do strategije upravljanja z velikim kormoranom, toda ribiči ugotavljajo, da vse to delo ni bilo učinkovito.

Zadnje štetje velikega kormorana, ki so ga opravili skupaj predstavniki DOPPS in ribiči, je pokazalo, da v Sloveniji prenočuje okoli 2550 osebkov. S sodelovanjem MOP, DOPPS in RZS se je sicer začelo delati na dolgoročnem načrtu reševanja problema, vendar se je celotna zadeva ustavila pri izhodiščih, odkriva Jerše. Dodaja še, da so kormorani vseevropski problem, vendar mora za zdaj vsaka država posebej reševati svoje probleme. Tudi na ZZRS pravijo, da trenutni ukrepi problema ne rešujejo in da je edina rešitev na evropski ravni, kar pa se v prihodnosti lahko zgodi, saj je Evropska unija že sprejela stališče o skupnem reševanju problema velikega kormorana, sporočajo iz ZZRS.