Romanova iz Hodoša je nastopila v prvi od dveh kvalifikacijskih skupin in začela takoj na čelu narekovati ritem. Na prvem mestu je bila tudi 200 m pred ciljem, 30 m pred koncem pa jo je prehitela le Rusinja Jevgenija Zolotova (4:11,31). V finale so se neposredno uvrstile po prve tri iz vsake skupine.
"Matija Šestak, ki je bil na tribuni, mi je začel vpiti, da naj Rusinjo Zolotovo kar pustim in da sem si že zagotovila finale. Ostale so namreč nekoliko zaostale in mi ni bilo treba finiširati na vso moč. Moj cilj je bil jasen. Želela sem si po mestih zagotoviti finale. Zato sem tekla na čelu, kar zame ni težko, saj večinoma treniram sama. Gledala sem na veliki zaslon stadiona in spremljala, kako se razvija tek in kje so tekmice. Mislim, da bo Rusinja Ana Alminova (najhitrejša v kvalifikacijah, op. STA) v finalu tekla spredaj, saj je sposobna teči 4:02. Sama bom gledala na to, da bom čim višje uvrščena in da bom čim bližje odličjem. Ali pa ..." ni hotela boja za odličje neposredno napovedati Romanova.
Tudi Šestakova in Rodičeva v finalu troskoka na atletskem EP
"Hitro sem si želela končati kvalifikacije in to tudi dosegla. Mislim, da lahko skočim še več, saj mi steza zelo ustreza. V kvalifikacijah je vedno veliko nervoze. Sama sem skušala vse postoriti čim bolj umirjeno. Pred prvim skokom sem šla na zaletu pol metra nazaj od oznake, ki sem si jo postavila. Želela sem si stoodstotno zagotoviti veljaven skok. Po neuspešnem prejšnjem mitingu v Atenah sem bila kar malo na 'trnih', kako bo tokrat. Pa je bilo vse zelo uspešno. Zdaj bom to tekmo pozabila. Pred finalom se bom poskusila kar najbolj spočiti in s pomočjo fizioterapevta slovenske ekipe Khalida Nasifa čim bolj umiriti poškodbo hrbta. Boli me še vedno, vendar pa skušam to pozabiti," je pojasnila Šestakova.
