V polovici primerov bakterije zaidejo v kri, kjer s selitvijo na organe in tkiva povzročajo resne zaplete. To je še posebno ogrožajoče za nekajletne otroke, med katerimi so okužbe tudi najpogostejše. Na novinarski konferenci sta prim. dr. Breda Zakotnik in prof. dr. Milan Čižman s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana spregovorila o problematiki in možnosti preventivnega cepljenja.

Pnevmokoki se prenašajo kapljično
Okužbam s pnevmokoki so bistveno bolj izpostavljeni otroci, ki so mlajši od štirih let in ki so vključeni v vrtec, imajo starejše šoloobvezne brate ali sestrice, nedojeni otroci oziroma tisti, ki so jih matere dojile manj kot dva meseca, ki živijo v družinah, kjer kadijo, in v slabih socialnih razmerah, ter otroci, ki že imajo neko osnovno bolezen. Bakterije pnevmokoka so pogosto v nosno-žrelni sluznici zdravih ljudi, prenašajo pa se kapljično s kašljanjem in kihanjem; med omenjenimi skupinami otrok je prenašalcev kar 70 odstotkov. Vendar pa vsi v stiku s pnevmokoki ne zbolijo. Za to so potrebni ugodni pogoji, ki jih zagotovi zmanjšana odpornost, ali predhodna okužba, ki okvari sluznico. »Zato težji potek bolezni pričakujemo pri bolnikih z okvarjenim imunskim sistemom, okvarjenim delovanjem vranice, anemijo srpastih celic, s sladkorno boleznijo ter s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic in živčevja. Tveganje za ponovitev bolezni in zaplete je večje tudi pri otrocih, ki so pred kratkim preboleli vnetje srednjega ušesa, in pri tistih, ki imajo polžev vsadek,« sta poudarila sogovornika.

Invazivnejše bakterijske okužbe
Bakterijske okužbe v primerjavi z virusnimi spremljajo višja telesna temperatura in večje število belih krvnih celic; te zahtevajo čim hitrejšo postavitev diagnoze in ustrezno zdravljenje,« je poudaril prof. dr. Čižman. Še posebno pri invazivnih okužbah, kjer bakterije preidejo v kri, je treba hitro ukrepati, saj tako dosežejo različne organe, se vsedejo v kosti in sklepe, pljuča pa tudi v možgansko ovojnico. Te okužbe so zelo hude, življenjsko ogrožajoče, še posebno pri majhnih otrocih. Včasih poteka bolezen tako hitro, da je lahko otrok že v 10 urah po okužbi v zelo težkem zdravstvenem stanju, ki zahteva takojšnje bolnišnično zdravljenje.

Bolezni, povzročene s pnevmokoki
Vnetje srednjega ušesa je najpogostejše obolenje pri otrocih, ki so mlajši od treh let in ki ga povzročajo pnevmokoki. Otrok čuti močne bolečine v ušesu, redkeje v obeh, kar spremlja visoka vročina. Če se taka vnetja ponavljajo, lahko vodijo tudi v okvaro sluha. Življenjsko ogrožajoče pa je vnetje možganske ovojnice ali gnojni meningitis, ki se razvije v nekaj urah po okužbi. Zanj so značilni: visoka temperatura, bolečine, slabost, bruhanje, krči, motnja zavesti, ki se lahko kaže kot zaspanost pa vse do izgube zavesti, pri večjih otrocih je prisotna tudi otrplost tilnika. Otroka s takimi znaki je treba zdraviti v bolnišnici. Kljub ustreznemu zdravljenju pa je smrtnost še vedno visoka, 10–20 odstotkov otrok pa ima po preboleli bolezni trajne posledice, ki se kažejo v razvojnih nepravilnostih (duševna manjrazvitost), epileptičnih napadih, gluhosti itd. Pri prikriti bakteriemiji se pnevmokoki razširijo v kri, pa ne preidejo še v organe, kot je to značilno za sepso. Zgodnje zdravljenje bolezni z antibiotiki je uspešno in običajno ne pušča posledic. Izid zdravljenja po sepsi je odvisen od stopnje bolezni in okvarjenosti organov, stopnja smrtnosti je kljub zdravljenju še vedno visoka. Tudi bakterijsko pljučnico v 90 odstotkih povzročajo pnevmokoki. Bolezen se običajno razvije iz virusnih okužb dihal. Pojavi se nenadno z visoko vročino, mrzlico, z dihalnimi težavami. Bolezen ob pravočasnem in učinkovitem zdravljenju ne pušča posledic, saj so zapleti redki.

Delovanje polisaharidnega in konjugirnega cepiva
»Glavni virulenčni dejavnik bakterij meningokok, pnevmokok in hemofilus influence b je polisaharidna kapsula, ki jih ščiti pred fagocitozo – pomembnim obrambnim mehanizmom imunskega sistema. Imunost proti polisaharidnim antigenom je posredovana le prek B-limfocitov in je od T-limfocitov neodvisna. Ta vrsta imunosti je pri dojenčkih in majhnih otrocih, mlajših od 2 let, še nezrela in zato cepivo iz polisaharidnih antigenov v tej starostni skupini ni imunogeno in ne vzbudi imunskega spomina. Prvo konjugirano cepivo je bilo izdelano proti hemofilusu influence b. Pozneje so na enak način pridobili tudi konjugirana cepiva proti pnevmokokom in meningokokom. V konjugiranih cepivih je polisaharidni antigen posameznega serotipa vezan na beljakovinski nosilec (npr. toksoid davice ali tetanusa ipd., na katerega je tudi nezrel imunski sistem sposoben ustrezno odgovoriti). Prek vezavne beljakovine se tako doseže stimulacija T-celičnega odziva proti polisaharidu ter s tem večja imunogenost in vzbuditev imunskega spomina. Prednost konjugiranih cepiv je torej njihova uporabnost pri nezrelem ali oslabljenem imunskem sistemu. Uporabnost in učinkovitost konjugiranih cepiv proti hemofilusu in meningokoku je znana tudi pri odraslih bolnikih z okvarjeno imunostjo, za pnevmokokno je podatkov za zdaj še malo,« je razložila prim. dr. Breda Zakotnik.

Preventivno cepljenje
»Zdravniki priporočamo cepljenje proti pnevmokoku, ki je lahko hkratno s cepljenjem proti drugimi otroškimi boleznimi. Še posebno je to pomembno za ogrožene skupine,« je poudaril prim. dr. Breda Zakotnik. Povedal je, da prav zaradi naraščanja deleža odpornih pnevmokokov postaja preprečevanje teh okužb vse pomembnejše. Na volja sta dve vrsti cepiv. »Polisaharidno pnevmokokno cepivo, ki se uporablja za cepljenje odraslih in otrok, starejših od dveh let, je pri mlajših otrocih neučinkovito. Zaradi posebnosti njihovega imunskega sistema, da slabo ali sploh ne odgovorijo na polisaharidne antigene, je za otroke, mlajše od dveh let, učinkovito le konjugirano pnevmokokno cepivo. V tem cepivu je polisaharidni antigen vezan na nosilno beljakovino, ki omogoči ustrezen imunski odziv. V Sloveniji je že dve leti na voljo konjugirano cepivo, ki vsebuje antigene tistih sedmih sevov pnevmokokov, ki so pri otrocih najpogostejši vzrok invazivne okužbe. Pri nas povzročajo sevi, ki so vsebovani v tem cepivu, približno 80 odstotkov vseh invazivnih okužb pri otrocih, mlajših od pet let. Konjugirano cepivo proti pnevmokokom je primerno za cepljenje otrok že po dopolnjenem drugem mesecu starosti, zaradi učinkovitejše zaščite pa se priporoča otrokom vse do petega leta starosti. Uporablja se lahko hkrati z drugimi cepivi, ki so vključena v cepilni program otrok.« Ker se je pri najpogostejših bakterijskih obolenjih pojavila odpornost na zdravljenje z antibiotiki, je odločitev za cepljenje še toliko priporočljivejša.

Ozaveščanje javnosti
V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani opozarjajo, da je pri nas poznavanje pomena tega cepljenja med strokovno in laično javnostjo še majhno. Po slovenskem Programu imunoprofilakse in kemoprofilakse je cepljenje priporočeno in brezplačno za otroke, ki sodijo v katero izmed ogroženih skupin, če se starši sami odločijo za cepljenje, pa je cena enega cepiva 50 EUR; postopek je TREBA ponoviti štirikrat zapored. Po podatkih iz nekaterih evropskih držav, kjer so že uvedli cepljenje proti pnevmokokom v nacionalne cepilne programe dojenčkov, se je delež invazivnih pnevmokoknih okužb močno zmanjšal.

Katarina Podnar
Vir: UKC Ljubljana