Pri majhnih ekipah, ki imajo le enega ali dva vlečna konja, se to rado zgodi. Želim si, da bi skakalci pokazali več, vendar preobrati čez noč niso možni. Upam, da bodo tisti strokovnjaki, ki so zaostali za pričakovanji, ugotovili, zakaj nismo uspešni," je povedal Primož Ulaga.

Ko smo mu zastavili vprašanja o strokovnih zadevah, se je zavil v molk in ni hotel govoriti. Debate o stroki v javnosti mu je prepovedal vrh smučarske organizacije po navodilih gorenjske naveze: športni direktor Franci Petek (svetovni prvak na veliki skakalnici 1991 in ena zmaga v svetovnem pokalu) in predsednik odbora za skoke Sašo Komovec (najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu deveto mesto, za nagrado pa je kot najboljši Slovenec v Planici prejel še motor), čeprav imata od Ulage veliko manj izkušenj in predvsem uspehov (devet zmag v svetovnem pokalu, svetovni podprvak v poletih, olimpijskih podprvak z moštvom, tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala).

"Svetovno prvenstvo pomeni strošek za našo blagajno. Ker ni uspehov, ki bi jih lahko tržili, kot poslovni direktor nisem zadovoljen. Zaradi recesije bo prihodnjo leto morda celo do 20 odstotkov manj denarja za programe. Ker imajo smučarji tekači na olimpijskih igrah v Vancouvru discipline, ki so jim pisane na kožo, jim bomo namenili večji delež. Razlika v proračunih med skakalci in tekači, ki je bila vedno v prid skakalcev, bo za olimpijsko leto še manjša, kot je bila letos," je dodal Ulaga.

Za razliko od nekdanjega skakalnega asa je vodstvo skakalcev zadovoljno, ker so dosegli najboljšo uvrstitev v letošnji zimi (11. mesto Kranjca na srednji skakalnici). S tem so še vedno za mesto zaostali za popravljenim ciljem, medtem ko so pred sezono napovedovali uvrstitev do šestega mesta med posamezniki in ekipami (končali na sedmem mestu). "Visoke cilje bi dosegli, če bi se nam izšlo vse po načrtih. Težava je v tem, da se je v preteklosti z menjavo trenerja vsako leto tudi spreminjal koncept dela. Čez noč ni možno premikati gora, zato potrebujemo čas. Za uspeh je potrebno nekaj let kontinuiranega dela," je svoje delo branil glavni trener Matjaž Zupan, ki je posebej poudaril, da je pričakoval večji učinek nekaterih izkušenih tekmovalcev s tem, da bi bili vlečni konji. Odločno nasprotuje delitvi reprezentance na dve skupini: mlade in stare, torej japonski model, ki je kamikazam prinesel ubranitev bronaste kolajne z moštvene tekme izpred dveh let v Saporu.

"Ob vseh velikih uspehih, kot so bile olimpijske igre v Calgaryju 1988 in Salt Lake Cityju 2002 ter svetovno prvenstvo v Oberstdorfu 2005, je bil razpon v starosti v ekipi zelo velik. Tudi mi bi si želeli, da bi imeli v reprezentanci še Žonto in kakšnega izkušenega tekmovalca. Japoncem na čelu z Okabejem in Kasaijem pa kapo dol," je dodal Zupan. Ne glede na dosežke na skandinavski turneji in na finalu v Planici se po koncu sezone spet obetajo burne razprave v sejnih sobah. Marsikdo razmišlja, da bi se ločil od reprezentančnega dela in treniral v zasebni režiji.