Kako veliko je razočaranje?

Ne posebej. Nekje globoko v sebi sem čutila, da mi bo tukaj šlo vse narobe. Prvenstvo je zame prava katastrofa. Po uvodni tekmi na 10 kilometrov sem bila veliko bolj razočarana, kot po šprintu. V zasledovanju v klasični tehniki znova nismo zadeli maže, vendar sem bila po predstavi v prosti tehniki znova optimistična. Ko sem začela dan pred tekmo še bruhati, sem dokončna spoznala, da mi letošnje prvenstvo ni namenjeno. Ne točim solz žalosti, ker imam za seboj zelo uspešno sezono, zato lažje prebolim takšne spodrsljaje, ki so se mi pripetili tukaj. Češke imam vrh glave, na srečo so olimpijske igre 2010 v Kanadi, naslednje svetovno prvenstvo 2011 pa v Oslu.

Kaj se je dogajalo z vami v zadnjih 20 urah pred tekmo, potem ko smo z vami opravili zadnji pogovor?

Ko sem šla po zadnjem treningu pozno popoldne na kosilo, sem se morala prisiliti, da pojem špagete z olivnim oljem in parmezanom, ker mi je že obračalo želodec. Po prihodu v sobo sem kmalu začela obiskovati straniščno školjko, ker sem bruhala, pojavili so se prvi znaki driske, zato sem se povsem obupana zaklenila v sobo. Skuhali so mi mlečni riž, edino hrano, ki sem jo lahko jedla za večerjo in zajtrk. Ne vemo, kaj je vzrok: razdražen želodec, nervoza, slaba hrana... Grem na temeljit zdravniški pregled, potem pa domov.

V kvalifikacijah ste bili 19., v četrtfinalu ste s preizkušeno taktiko skušali zlomiti tekmice z visokim ritmom, saj ste povedli, a v zadnjem klancu pred ciljno ravnino vam je zmanjkalo moči.

Kvalifikacije niso bile popolne, vendar pred četrtfinalom sem se počutila bolje in potihem upala, da se bom prebila v polfinale. V četrtfinalu, v katerem sem bila v ubijalski skupini, sem sicer povedla, a se nisem počutila tako suvereno, da bi se igrala s tekmicami. Ko bi morala v finišu napasti in se odlepiti od tekmic, enostavno nisem imela moči. Glede na počutje dvomim, da bi naredila kaj velikega tudi, če bi se uvrstila v polfinale. Mojih 95 odstotkov pripravljenosti je bilo premalo za enakovreden boj s konkurenco, ki je bila stoodstotno pripravljena. Enako usodo je pred leti zaradi bolezni doživela Norvežanka Marit Bjoergem.

Za vas je svetovno prvenstvo končano.

Nedvomno. Ker sem dehidrirana, bi me iz smučine odpeljali z rešilcem, če bi nastopila v maratonu na 30 kilometrov. Pred menoj je še sklepni del svetovnega pokala, v katerem imam visoke ambicije, saj sem trenutno na drugem mestu v skupnem seštevku.