Po točno 20 letih, odkar je Janez Vodičar začel dvigovati raven slo venskega biatlona v svetovni vrh, se je končno pokrilo vse za veliko zim sko kolajno. Kolajne IBU, ki se je včeraj lesketala na prsih Tese, kot jo kličejo v biatlonskih krogih, so doslej prinašali le z manj cenjenih letnih prvenstev. Dve zlati in srebrna po letna sta tudi pri Teji dobili mlajšo, a mnogo bolj želeno in težko priča kovano zimsko sestrico. Ta kolajna je pač že vredna »Kozmusove« rente.
»Ko sem prišla v cilj, niti po tihem nisem upala, da bom osvojila kolajno. A ko so tekmice zgrešile tarče ena za drugo, sem počasi začela verjeti. Čakanje je bilo peklensko,« je po daljšem uvodu funkcionarjev opi sala svoj zimski lov na šampionske stopničke. »Kolajno sem osvojila v trenutku, ki smo ga najmanj pri čakovali. Sedaj sem presrečna. S to kolajno se je povrnilo 15 let trdega dela. S tem se da visoko priti.
Naslednji cilj je Vancouver. Kolajna? Nič ne napovedujem. Niti Kozmusove rente ne komentiram,« je bila to že prava Teja. Z besedami ne teče kot Petra Majdič. »Prenos ženske tekme smo spremljali na internetu s slo venskim komentarjem in po vsaki zadeti tarči le vriskali. Dolgo nismo mogli verjeti, da ji je uspelo,« je trenutek videl njen mlajši kolega in prvi sosed Klemen Bauer, skupaj s profesorjem Janezom Maričem de ležen čestitk za zares uspešen Pjon gčang. Teji se je videlo, da podobnih dogodkov ni vajena. Posnetke si bo lahko ogledala na novem televizorju in ob veliki čokoladi. »Teja je bila, kot se spomnim, vedno ob pravem času na pravem mestu,« je presrečna ma ma Vesna pripomnila na priložnosti, ki jih njena hčerka zna izkoristiti. Je bila pač tekmovalka za velike tekme.
Predvsem prijetnih opravil imam sedaj mnogo več,« pa je potožil oče Janez. Kolajno hčerke, za katero je dolga leta skrbel kot trener in tudi kot osebni menedžer, s klubom Nika Ihan vred, mora pač med kolegi tudi počastiti. Dobrodošlico prvi sloven ski zimski biatlonski kolajni pripra vljajo danes tudi v Ihanu, središču slovenskega biatlona. Tako pravijo Ihanci.
