Na svetovnem prvenstvu v Liberecu je doslej osvojil 33. in 32. mesto. "Razočaran sem predvsem z drugo tekmo, od katere sem pričakoval največ - uvrstitev okrog 15. mesta. Razlog je v nekonkurenčni opremi, saj mi smuči niso drsele v spustih in so tekmeci ušli za 15 metrov, da jih sploh nisem več videl. Vse skupaj bi lažje prebolel, če bi se zgodilo na kakšni manj pomembni tekmi," je pogovor začel kodrolasec Mitja.

Na začetku športne kariere ste bili specialist za smučarske skoke.

V mlajših kategorijah sem na tekmah po Sloveniji zmagoval v smučarskih skokih. Nato sem se povsem izgubil, kar je logično. Kot otrok sem skakal za užitek, ko pa sem želel delati bolj resno in načrtno, je šlo navzdol. Spoznal sem, da šport ni le resno delo, ampak je treba stvari početi z veseljem. Ključ uspeha ni le v mrkem obrazu in velikih količinah treninga, ampak moraš pri vsem skupaj uporabljati tudi glavo.

Ko ste obupali v skokih, ste prestopili med kombinatorce.

Šele pri 15 letih sem prvič stopil na tekaške smuči. Brez pravega treninga smučarskega teka sem bil uspešen na preglednih tekmah in se uvrstil v mladinsko reprezentanco v nordijski kombinaciji.

Očitno ste skriti talent za smučarski tek, saj ste boljši tekač kot skakalec.

Za tek imam kar dobro kapaciteto pljuč in upam, da bom mašino še malo razvil do 25 leta. Na tekmah svetovnega pokala želim imeti čim boljše čase v teku, ker dvomim, da bi lahko vodil po skokih.

Kje je skrivnost letošnjega preboja v svetovni vrh?

Napredek v smučarskem teku ni plod dela le enega leta, ampak garanja v daljšem obdobju. Pred petimi leti sem bil v skokih na najnižji točki, nakar sem z načrtnim delom zelo napredoval. Veliko sem delal sam, izjemen je tudi prispevek trenerjev.

Koliko ur trenirate?

Med pripravami imam tudi 13 treningov v enem tednu. Najbolj naporno je, ko gremo na prvi sneg in imamo tudi po tri treninge na dan.

Ste študent tretjega letnika Fakultete za šport, zato lahko tudi v praksi preizkušate znanje, ki ste ga pridobili v knjigah.

Preizkušam veliko stvari, ki jih spoznam skozi študij. Točno vem, katere so moje največje pomanjkljivosti. Delam na tistih področjih, na katerih sem slab, in ne tistega, v čemer sem dober. V nordijski kombinaciji je treba delati predvsem na tistih področjih, v katerih si šibek, da odpraviš napake.

Del stroškov za treninge ste morali pokriti iz lastnega žepa.

Glavna sponzorja sta oče in mama, jaz pa sem zaslužil nekaj denarja tudi s študentskimi deli. Prav tukaj v Liberecu sem poleti postavljal smučino, degustiral mortadelo, premetaval sem sadje in zelenjavo... Po koncu sezone izkoristim sneg na Pokljuki, kjer treniram do 15. aprila, nato tri tedne sploh nočem slišati za šport. V tem času skušam zaslužiti čim več denarja, da ga imam za športne potrebe v zimski sezoni. Letošnji skupni vložek družine v mojo športno kariero je 3000 evrov. Zadnji športni uspehi se poznajo tudi na boljšem jedilniku v mamini kuhinji. Zdaj lahko jem prav vse, kar si želim, miza je bila že tako obilna, da sem se moral že paziti, da se ne bi preveč zredil.

Naslednji cilj so olimpijske igre v Vancouvru prihodnje leto.

Za Liberec se nisem posebej pripravljal, sem smo prišli iz polnega tekmovalnega ritma. Prihodnje leto bomo zaradi olimpijskih iger verjetno žrtvovali kakšen nastop v svetovnem pokalu.

Torej boste v Kanadi skušali izboljšati najboljši slovenski olimpijski uvrstitvi Andreja Jezerška (12. in 13. mesto) iz Salt Lake Cityja 2002? Jezeršek je zdaj vaš serviser.

To je velik izziv. Upam na uvrstitev med najboljših deset. Po najuspešnejši sezoni bomo morali delati zelo veliko in pametno, da bomo prihodnje leto vsaj tako dobri.