Po oceni gospodarskega ministra Mitje Lahovnika, ki je ta ukrep prvi predlagal, bi ob znižanju prispevne stopnje za pet odstotnih točk razbremenili gospodarstvo za 650 milijonov evrov na leto, ki naj bi jih v pokojninsko blagajno namenili iz državnega proračuna. Za delodajalca pa bi pri povprečni mesečni plači 1422 evrov bruto to pomenilo znižanje stroška dela za 71 evrov na vsakega zaposlenega oziroma za 852 evrov na leto.

Delodajalske organizacije že dlje časa podpirajo predlog o znižanju prispevnih stopenj. Jože Smole, sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), ocenjuje, da bi bil tak ukrep za gospodarstvo veliko bolj učinkovit kot pa sedanje subvencije za ohranitev delovnih mest. "Predlog je transparenten in neselektiven, od njega bi imeli korist vsi delodajalci," ocenjuje Smole.

Sindikati znižanju prispevnih stopenj še vedno najostreje nasprotujejo. Po oceni predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča ukrep ne bi pomagal gospodarstvu, temveč bi le še povečal dobičke kapitala; še zlasti ob linearnem znižanju, ki bi zajelo tudi delodajalce, ki sploh niso v krizi.

V ZSSS ugotavljajo, da se bodo ob zmanjšanju števila zaposlenih na primer za deset odstotkov prihodki v pokojninsko blagajno letos zmanjšali za 152 milijonov evrov, še za dvakrat toliko pa ob zmanjšanju števila zaposlenih za 20 odstotkov. "Če bi znižali še prispevno stopnjo, bi to pomenilo razpad pokojninskega sistema," opozarja sekretar ZSSS Ladi Rožič.

Semolič dodaja, da je pokrivanje luknje v pokojninski blagajni iz državnega proračuna v sedanjih razmerah "iluzija", saj bo kriza občutno zmanjšala vse davčne prihodke. V ZSSS svarijo tudi pred izgubo avtonomnosti pokojninske in zdravstvene blagajne, ki bi bili ob klestenju proračuna prvi na udaru.

Enako meni Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). "Vlada tega absolutno ne sme storiti. Pokojninski sistem mora ostati vzdržen," je ogorčena Kožuh-Novakova.

Znižanju prispevnih stopenj nasprotujejo tudi ekonomisti. Bernard Brščič z ljubljanske ekonomske fakultete ocenjuje, da je ukrep usmerjen tako proti sedanjim upokojencem kot proti delavstvu. "Z znižanjem prispevkov bi v pokojninskem sistemu nastala vsaj 600 milijonov evrov velika luknja. Ker dodatnega denarja realno ni mogoče vzeti od nikoder, bi povzročili popoln razkroj pokojninskega sistema in resno ogrozili pokojnine sedanje in prihodnjih generacij," opozarja Brščič.

Če bi ukrep ostal trajen, bi se za 20 odstotkov nižji prispevki po njegovi oceni v roku 40 let prenesli tudi v 20 odstotkov nižje pokojnine. "Gre za poskus preoblikovanja sistema, ki zdaj temelji na pokojnini kot lastninski pravici, v sistem, ki temelji na pokojninah kot socialnih transferjih," pravi.

Brščiča skrbi že sedanji finančni položaj pokojninske blagajne. "Po moji oceni bodo letos izdatki za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) s 4,1 milijarde evrov zrasli na 4,3 milijarde evrov. Zaradi zmanjšanja delovne aktivnosti in s tem dodatnega izpada prispevkov se bo transfer državnega proračun v ZPIZ tako povečal za vsaj deset odstotkov oziroma za dodatnih 150 milijonov evrov," ocenjuje Brščič.

Tudi Janez Šušteršič s koprske Fakultete za management ne podpira znižanja prispevnih stopenj. Po njegovi oceni je to zelo drag ukrep, ki obenem ne daje nobenih zagotovil, da bi bil tudi učinkovit. "Takšni začasni ukrepi ne morejo imeti pravega učinka, podjetja morajo predvsem razmišljati dolgoročno. Bolj smiselna bi bila trajno zniževanje davkov in postopno zniževanje javnih izdatkov," meni Šušteršič.