Na podlagi včerajšnje vladne uredbe bo treba za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva odšteti devet evrov trošarine. To pomeni, da bo trošarina za pločevinko piva, ki vsebuje 4,9 odstotka alkohola, znašala dobrih pet centov več kot prej. Zaradi dviga trošarine se bo malenkostno povečala tudi osnova za obračun davka na dodano vrednost, kar pomeni, da bo lahko država zaradi dviga trošarin posledično pobrala več tega davka. O tem, za koliko centov se bo podražila steklenica piva na policah Mercatorja, nam včeraj pozno popoldne ni uspelo izvedeti.
Medtem ko je po novem trošarina za 100 odstotkov prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola visoka 911 evrov, znaša za vmesne pijače 62,59 evra. Po novem bodo morali proizvajalci in uvozniki žganih pijač za steklenico žgane pijače, ki vsebuje 40 odstotkov alkohola, odšteti 3,644 evra trošarine, kar je 0,86 evra več, kot jo plačujejo zdaj.
Po pojasnilih ministra za finance Franca Križaniča ima vlada še dodatne rezerve za pobiranje trošarinskih prihodkov, in sicer za alkohol 20 milijonov evrov na letni ravni, za tobak deset milijonov evrov in pet milijonov evrov za goriva. V minulem letu je država po podatkih ministrstva za finance pobrala 71,6 milijona trošarinskih prihodkov od alkoholnih pijač, kar je bilo za dva odstotka več kot leto prej. Od tega je na pivo odpadlo 51,12 milijona evrov, na etilni alkohol 13,35 milijona evrov in na vmesne pijače 2,16 milijona evrov trošarin. Zaradi višjih trošarin se bodo trošarinski prihodki za alkohol na letni ravni povišali za približno 20 odstotkov.
V primerjavi s številnimi državami EU v Sloveniji ne obstajajo trošarine za vino. Po ocenah poznavalcev razmer bi lahko država v primeru uvedbe trošarin za vino na letni ravni pobrala nekaj deset milijonov dodatnih proračunskih prihodkov. Križanič pravi, da trošarin za vino niso uvedli, ker se niso želeli spuščati v konflikt, saj je vino opredeljeno kot hrana. Po besedah direktorja trženja Vinske kleti Goriška Brda Andreja Valentinčiča država sploh ne ve natančno, koliko vina se pridela v Sloveniji. "Zato bi bili registrirani pridelovalci vina v primeru uvedbe trošarin na vino v neenakovrednem položaju s pridelovalci vina, ki niso registrirani. Po drugi strani je proizvodnja piva bolj transparentna," opozarja Valentinčič.
Podobno meni tudi Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenija, v kateri so lastniki 28 velikih proizvajalcev vina. "V primerjavi s pivom vino ni izdelek, temveč pridelek. Vinarji so bili zelo oškodovani že leta 2003, ko se je davek na dodano vrednost povišal iz 8,5-odstotka na 20 odstotkov. Če bi se država odločila uvesti trošarino na vino, bi morala pred tem na trgu narediti popoln red in zajeziti sivo ekonomijo, ki po ocenah predstavlja okoli 40 odstotkov pridelave vina," razlaga Brejc. Dodaja, da bi se ob morebitni uvedbi trošarin na vino vinarji uprli z vso silo.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
