Na pogajanjih o projektu izgradnje plinovoda Južni tok čez slovensko ozemlje bodo prisotni tudi predstavniki Geoplina. Srečanje bo predvidoma potekalo do poznega popoldneva, po končanih pogovorih pa bodo podali sporočilo, so pojasnili na ministrstvu.

Kot je sredi januarja ob obisku prvega moža Gazproma Alekseja Millerja v Sloveniji dejal Lahovnik, bodo z Gazprom pogajanja glede Južnega toka intenzivirali. O omenjenem projektu še ostaja nekaj odprtih vprašanj, obe strani pa se bosta zavzemali za rešitve, ki bodo v interesu obeh, je poudaril minister.

Minister je takrat dejal, da je pospešena dinamika dogovorjena, ali bo do sporazuma prišlo, pa ni želel komentirati. Če se bosta Slovenija in Gazprom uspela dogovoriti glede odprtih vprašanj, bo Lahovnik kot resorni minister vladi predlagal, da izreče stališče o sporazumu, ki ga mora nato ratificirati še državni zbor.

V intervjuju za STA je minister konec januarja med drugim povedal, da dokler odprtih vprašanj glede Južnega toka, med drugim vprašanja lastništva, ne bodo razrešili, Slovenija sporazuma ne bo podpisala. Slovenija v projektu ne želi imeti manjšinskega deleža, kot je to sprva predlagal Gazprom.

Študija investicijskih možnosti za projekt še ni izdelana

Poleg tega npr. še vedno niso določene vstopne točke plinovoda v Sloveniji, ni izdelana študija investicijskih možnosti za ta projekt, niso podpisane dolgoročne pogodbe za zagotavljanje količine plina, prav tako pa ni znana količina plina, ki bi tekla čez Slovenijo, je še poudaril minister Lahovnik.

Kot je ob januarskem obisku v Sloveniji dejal Miller, lahko Slovenija postane tranzitna država za dobavo plina z Madžarske do Italije. Poudaril je tudi, da njihovi tuji partnerji, kupci, dajejo vedeti, da morajo predvidene zmogljivosti povečati, prav tako morajo povečati predvidene količine plina. O konkretnih številkah ni želel govoriti, so pa številke omenjali na pogovorih, ki so potekali v okviru njegovega obiska v Sloveniji.

Tiskovni predstavnik ruskega energetskega giganta Gazproma Sergej Kuprijanov pa je konec decembra lani dejal, da naj bi bila v letu 2009 narejena študija o izvedljivosti za plinovod Južni tok. Napovedal je tudi, da se bodo v roku enega meseca nadaljevali pogovori s Slovenijo o medvladnem sporazumu.

Plinovod Južni tok je skupen projekt Gazproma in italijanske družbe Eni, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Južni tok naj bi bil končan do leta 2015, takrat naj bi plin iz tega plinovoda dobili tudi slovenski odjemalci.