Aleksander Lucu
Kar ne uspeva Avstralcem dvajsetega stoletja, je staroselcem Aboriginom uspevalo že pred našim štetjem. Ko "tam spodaj" ob januarskih in februarskih visokih vročinah in požarih, ko imajo poletje, Avstralci merijo pogorele gozdove, štejejo izgubljene hiše in objokujejo umrle, pozabljajo, da so se Aborigini že od pradavnine znali uspešno izogniti ognju in če drži podatek, umrlih prvoselcev Avstralije v požarih ni.
Aborigini so namreč imeli inštrument, izdolben iz veje določenih dreves, ki so ga poimenovali didžeridu. Pravilno usmerjen zvok didžeriduja je bilo lahko slišati desetine milj daleč in poseben zvok tega nenavadnega inštrumenta je opozarjal tudi na bližajoči se požar. Aborigini so se, takoj ko so zaslišali opozorilni zvok iz daljave, začeli umikati proti vetru, obenem pa so tudi sami poslali opozorilne zvoke naprej, kajti zaradi izjemno hitrega širjenja požarov v Avstraliji, kadar izbruhnejo v naravi, velja, da je tisti, kdor v daljavi ugleda dim prihajajočega požara, že izgubljen. Ognjeni zublji ga bodo naglo ujeli.
Vraže, ki so tudi dejstva
Mnoge skrivnosti Aboriginov so tudi sodobnim raziskovalcem in etnologom še vedno popolna neznanka, tako da se niti ne trudijo več razvozlati starih vraž, temveč jih jemljejo kot dejstvo. Tako velja, da vzpon ne sveto goro Aboriginov, slavni Ayers Rock ali Uluru v prvotnem jeziku, ne prinaša sreče, temveč vse kaj drugega. In res je kar nekaj pristopnikov na Uluru po vrnitvi domov nenadoma zbolelo za nepojasnjenimi boleznimi, zgodile so se jim hude nesreče. Avstralska vlada se je odločila, da vzpenjanja na sveto goro sicer ne bo prepovedala, lokalnim vodnikom pa je dala pooblastila, da sami odločajo o vzponu. Vzpenjati se namreč ni dovoljeno, kadar je prehud veter, kadar je prevroče ali kadar se pripravlja k nevihti. In ker so vodniki večinoma potomci Aboriginov, je jasno, da je vzponov na njihovo sveto goro vedno manj, in načrtuje se, da bodo varovano pot za vzpenjanje preprosto razdrli ter dovolili opazovanje lepotice, ki je ob vsaki uri dneva drugačne barve, le od spodaj.
Duše prvoselcev
Blizu Melbourna, pol ure vožnje od letališča Tulamarine, je Macedonski park, sredi katerega je povsem sredi ravnega polja noro razbrazdana vzpetina, ki nosi ime Hanging Rock, ki je kmalu po letu 1900 zaslovela v najbolj temačni in skrivnostni dogodivščini Avstralije, tudi ta povezana s skrivnostnimi silami, ki jih obvladujejo le Aborigini. Med počitnicami leta 1900 je namreč učiteljica z lokalne dekliške šole popeljala razred mladih deklet med skrivenčene in viseče skale vzpetine Hanging Rock. Vznemirjenje med belo oblečenimi deklicami je bilo silno, kajti učiteljica je obljubila, da bodo preživele budne skrivnostno noč, zjutraj pa bo pripravljen čaroben piknik, ki si ga bodo zapomnile za vse življenje. Toda zjutraj je učiteljica skoraj skoprnela od groze, kajti manjkalo je kar nekaj deklet in njeni klici so le zlovešče odmevali. Ko je prišla pomoč iz Mc Macedona, so reševalci našli le nekaj opraskanih in na smrt prestrašenih deklet v popolnoma raztrganih oblekah, štiri dekleta pa so iskali še dolge dneve ter jih nazadnje našli mrtve in hudo iznakažene. Niti rešena dekleta niti reševalci o dogodku niso hoteli govoriti, kajti grožnje s prekletstvom aboriginskih malikov so naredile svoje. Šele čez nekaj let je pisateljica Joan Lindsay o nenavadnem dogodku napisala knjigo z naslovom Piknik na Hanging Rocku, po kateri je režiser Peter Weir posnel film, ki je doživel neverjetno gledanost po svetu, režiser pa je zaslovel tudi v Hollywoodu. Poznavalci Aboriginov so takoj imeli razlago. Peter Weir razume dušo prvoselcev in jo je ponesel v svet, zato naj ga spremlja sreča.
Tisočletne izkušnje
Del Avstralcev, ki spoštuje kulturo Aboriginov, njihovo prvobitnost in ponos, že dlje časa pritiska na vlado, naj Avstralija ukine državno zastavo s simboli nekdanje kolonizatorske Velike Britanije in naj njihov državni simbol nosi osnovne barve, ki jih za svoje priznavajo Aborigini. Zemeljske barve - črna, rumena, rdeča in zelena. Zato tudi mnogi resni vremenoslovci letos v Avstraliji po hudi vročini in številnih požarih razmišljajo, da bi pri napovedovanju vremena ob satelitih in drugih modernih napravah upoštevali tudi tisočletne izkušnje Aboriginov, ki brez gledanja CNN vedo, kako bo z vremenom. Odvežejo skromno culico in raztrosijo drobtinice. Pride mogočna ptica kokabura, pozoblje drobtinice in poleti z vetrom. Aborigin jo bo ubral v nasprotno smer. Veter mu bo hladil obraz, nos pa bo zavohal dim. Požvižga se na meteorologa in dežurnega gasilca.
