Ker so Norvežana Bjoerndalen in Berger, Slovenca Marič in Bauer, Američan Burke, Ukrajinec Derižemlja, Avstrijec Landertinger, Nemec Roesch, Poljak Sikora, Hrvat Fak in Francoz Fourcade neprevidno "skrajšali" pot čez most namesto tekli po hitrejši poti okoli mostu, so Rusi zavohali edinstveno priložnost, da se maščujejo in tako operejo omadeževano čast, predvsem pred domačo javnostjo.

Zaradi vpletenosti ekipe v doping so si v očeh konkurence nakopali le še več sovraštva. Tekmovalna žirija je te biatlonce najprej diskvalificirala. Po novem protestu sedmih držav vpletenih tekačev pa je vrhovna žirija IBU, v kateri so sedeli predsednik IBU Norvežan Anders Besseberg, podpredsednik IBU Rus Alexander Tihonov, Slovak Ivor Lehotan, tudi podpredsednik IBU, ter predstavnika ekip, nemški trener biatlonk Uwe Mussiggang in vodja slovenske ekipe Borut Nunar, vrnila rezultate v prvotno obliko. A glede na sestavo, ne glede na pravila IBU, je bilo jasno, da Rusi ne bodo uspeli, čeprav je bilo pritisk šefa ruskega biatlona čutiti že na daleč. Američani so izračunali, da so zaradi napačne poti izgubili dve sekundi in ne pridobili.

"Raje bi bil diskvalificiran, kot da mi dajo bron," je biatlonski kralj Ole Einar Bjoerndalen zelo jasno dal vedeti, kako ga je odločitev prizadela. Zanimivo, da se je skoraj sprl s trenerjem Lofrenom, ker mu ni jasno povedal, kje je prava proga. Duhovi so se, po pisanju norveških medijev, pomirili šele, ko so začeli rezati torto v čast 12-kratnemu svetovnemu prvaku. "Imam svoje mnenje o predpisih in vsak ima pravico do protesta. Se bom pa pogovoril s Čudovom in Tihonovom, saj želim slišati njuno mnenje," Bjoerndalnu zaplet ni dal miru. Aleksander Tihonov je prav na tej tekmi izgubil primat z biatlonskih svetovnih prvenstev po številu zlatih kolajn.

Zlata kolajna Čudova pa bi ublažila ranjene "medvede". Glede na pozitivne dopinške teste Jurjeve, Ahatove in Jarošenka, ki jih je ruska ekipa sama poslala domov šele v Pjončangu, potem ko so uradno razkrili pozitivne teste B, je vsem v biatlonski družini jasno, da ni šlo za primere posameznikov, pač pa sistem. Pozitivni test Jarošenka v Oberhofu v januarju, medtem ko so bili ostali z uvodne tekme decembra v Oestersundu, je le potrditev, da so Rusi "čarali" med premori. Ruski reprezentančni sistem je pač tako organiziran, da tekmovalec brez dovoljenja trenerja in zdravnika zagotovo ni počel ničesar. Ruski biatlonci v Pjongčangu bivajo v istem hodniku hotela kot Slovenci, tako da slednji čutijo "vzdušje" boja proti dopingu. Predvsem pritisk novinarjev. "Posamezniki se mi kar smilijo. So zagotovo žrtve sistema. Gre za zvezdnike, ki so v Rusiji domala ikone. Šlo pa naj bi za EPO nove generacije in tako ni dvoma. Za šport je zagotovo dobro, da zadeve niso pometli pod preprogo," je vroče teme komentiral trener slovenske moške ekipe Uroš Velepec. Da boj proti dopingu ne pozna naključij, sta že izkusila tudi Klemen Bauer in Janez Marič. Ker sta v Pjongčangu dosegla nadpovprečne rezultate v sezoni, sta že tarči kontrol. Zanimivo je bilo tudi na tiskovni konferenci IBU, na kateri so razkrili ruske dopinške grešnike. Markus Gandler, član zlate tekaške štafete v Ramsauu 1999, sedaj šef avstrijske biatlonske reprezentance, je javno spraševal novinarja francoskega časnika L'Equipe, kdaj bodo razkrili ostale grešnike, ki jih je omenjal v svojih člankih. Pisalo je, da naj bi bili sumljivi tudi Avstrijci.

No, da je biatlon nevaren šport, pa se je najbolje videlo v primeru Nemke Andree Henkel. Pred zasledovalno tekmo, kjer bi začela kot šesta s šprinta, je želela v stavbi glavnega štadiona s puško malo potrenirati na "suho", kot v žargonu imenujejo simulacijskemu treningu. Ker pa je pozabila na naboj s pravega treninga, je zadela steno v neposredni bližini drugih tekmovalk. Zaradi kršenja pravilnika IBU o varnosti so jo diskvalificirali z zasledovalne tekme. Pravila so pač pravila.