Korejci, v časovnem pasu so osem ur pred nami, se zares trudijo pridobiti velika smučarska tekmovanja. Biatlonsko svetovno je samo eno od njih. Prizorišče je v slogu imena hotelskega kompleksa, kjer bivajo vse reprezentance - "Green pia". "Dolgi težki klanci, nevarni ovinkasti spusti, umeten sneg, led na ovinkih... Na tekmah bo kar pestro. Anterselva in Oestersund se ne moreta primerjati s to progo," je razložil Janez Marič, ki bo poleg Klemena Bauerja in Teje Gregorin najmočnejše slovensko orožje. Prav tak teren bo večal razlike v teku, kar bi moralo ustrezati našima zimskima lovcema. Največja težava za nekatere je sprememba časovne razlike, kar moti tudi Mariča: "Prvo noč sem spal kot dojenček. Verjetno zato, ker sem bil še utrujen od vožnje, druga noč pa je bila nočna mora. Zaspal sem ob enih, zbudil sem se ob pol treh in bil buden kot sova do pol šestih. Potem me je zmanjkalo in sem se zbudil ob enajstih. Komaj čakam, da se tekma začne." Povsem drugače razmišlja Andreja Mali, ki je biatlonsko čast reševala decembra. "Ah, tekma bo, ko bo. Seveda je drugače, saj smo v Koreji, na čisto drugačnem terenu." Teja Gregorin? Nekajkrat je že poudarila, da z novinarji pred tekmo ne bo govorila, v PR sporočilu je tako ali tako le beseda o spanju.
Marič spal kot dojenček
"Snega skoraj ni več, na progi je le malo ledu. V tem močnem dežju ga hitro pobira. A tekma bo v vsakem primeru, pravijo. Le krog bo verjetno le 2,5 kilometra," je Peter Dokl, eden od slovenske sedmerice, ki bo danes v šprintu začela nastope na 51. svetovnem prvenstvu v biatlonu, včeraj po večerji opisal prizorišče v Pjongčangu. Biatlonci so že včeraj ostali brez treninga, a so se v odjugi znašli po slovensko - z iznajdljivostjo. Ženski šprint bo po našem času ob 8.45, moški ob enajstih.