Tega mora državni zbor razpisati, če to zahteva najmanj 30 poslancev, državni svet ali 40.000 volilcev. Ker je potrditvi tega protokola nasprotovalo samo 11 poslancev, prva možnost odpade. Bolj verjetno je, da se v igro vmeša državni svet, ki je pred tremi tedni z 19 proti 12 glasovi zahteval preložitev glasovanja o tem protokolu. To pomeni, da bi svet do ponedeljka, ko se izteče ustavni rok, za začetek lahko izglasoval veto na potrditev protokola, kajti za to zadostuje navadna večina navzočih svetnikov.
Če bi se to zgodilo, bi državni zbor moral o pristopnem protokolu glasovati še enkrat in potem bi morali znova počakati teden dni za vložitev morebitne zahteve za referendum. Če bi državni svet to res izglasoval - za to potrebuje več kot polovico glasov, to je 21 - potem ni nobenih možnosti, da bi Slovenija omenjeni rok lahko še ujela.
Predsednik sveta Blaž Kavčič sicer meni, da se za referendum ne bodo odločili. Državni svetniki so za zdaj zahtevali samo to, da si tudi oni, kot pred časom poslanci, lahko ogledajo hrvaško pristopno dokumentacijo in tako sami ocenijo, ali Hrvaška spoštuje in sprejema vrednote in pogoje za sprejem v Nato.
Največ možnosti, da odloži ali celo prepreči uveljavitev pristopnega protokola, ima Marjan Podobnik. Vodja Zavoda 25. junij je že ob potrditvi protokola v državnem zboru napovedal, da bo vložil pobudo za zbiranje 40.000 podpisov volilcev za razpis referenduma. To pobudo, podprto s seznamom najmanj 2500 podpisanih volilcev - Podobnik trdi, da ga že ima - mora predsedniku državnega Pavlu Gantarju predati najkasneje do ponedeljka. To bo, pravi, tudi storil, če državni zbor v tem času ne sprejme izjave, da ne priznava hrvaških listin, s katerimi se Sloveniji jemlje prosti izhod na odprto morje, nadzor nad vsem Piranskim zalivom ter naselji na levem bregu Dragonje in Drave pri Hotizi.
Politika Podobnikove grožnje očitno jemlje resno, saj je ljudska stranka že zahtevala izredni sestanek parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora, njegov predsednik Ivo Vajgl pa sklicu in razpravi na to temo ne nasprotuje. Malo je sicer verjetno, da bi takšno izjavo v celoti sprejeli, še manj, da bi jo še ta teden potrdil državni zbor - za to bi morali sklicati novo izredno sejo - zato usoda hrvaškega protokola še naprej ostaja v Podobnikovih oziroma v rokah državnega sveta, na katerega ima ljudska stranka očitno velik vpliv.
Če bo Podobnik v ponedeljek v državni zbor prinesel korektno izpolnjen seznam 2500 volilcev, mu bo moral predsednik Gantar dati na razpolago 35 dni za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma. To pa, ne glede na to, ali bo Podobniku te podpise v tem času uspelo zbrati ali ne, pomeni, da protokol o pristopu Hrvaške k Natu ostane zamrznjen vsaj do 24. marca, če se bo z vetom vmešal še državni svet, pa še teden ali dva dlje.
