Alenka Caf, Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana

Po novem letu že marsikaterega sadjarja privlači delo v sadovnjaku in nekako si želimo kar izsiliti začetek pomladi. Res je, da so v večjih nasadih že začeli z zimskim rezom dreves, vendar predvsem zaradi obsega dela - da lahko vsa opravila opravimo v optimalnem roku.

Za začetek moramo ločiti rok rezi glede na različne sadne vrste. Najprej začnemo z rezom pečkarjev (jablane in hruške), nadaljujemo z jagodičjem (ribezi, kosmulje, maline, robide, ameriške borovnice), koščičarje (breskve, nektarine, slive, ringloje, češnje, višnje) pa obrezujemo, ko so že vidni zaprti cvetovi.

Rez pečkarjev

Čas in intenzivnost rezi sta odvisna od cvetnega nastavka drevesa in bujnosti rasti. Najprej, že v januarju, porežemo šibko rastoča drevesa in drevesa z obilnim cvetnim nastavkom. Kakšen cvetni nastavek lahko pričakujemo, ocenimo po pridelku preteklega leta in po številu cvetnih brstov, ki jih prepoznamo po debelini in obliki. Cvetni brsti so debelejši in bolj zaobljeni od vegetativnih ali rastnih brstov. Popolnoma se o cvetnem nastavku prepričamo, če na sadnem drevju narežemo veje, jih damo v posodo z vodo in postavimo v topel svetel prostor. Ko se bodo brsti odprli, bomo natančno lahko prešteli število cvetov in se na podlagi tega podatka odločili o intenzivnosti rezi. Naj vas ne preseneti oblika cvetov, ki v tem obdobju še niso dokončno izoblikovani, lahko jim manjkajo prašniki, pestiči...

Drevesa, ki močno rastejo, režemo pozneje, kar pomeni bliže času cvetenja. Pri rezu v tem obdobju, ko so temperature že višje, moramo biti pozorni, da je nekaj dni po rezi suho vreme zaradi nevarnosti okužbe s hruševim ožigom.

Splošno pravilo pri rezi pečkarjev je: zgodnejša zimska rez pospešuje rast, poznejša pa jo slabi.

Zakonitosti

Pri rezu sadnih dreves ne moremo govoriti o modnih smernicah, temveč govorimo o zakonitostih rasti sadnih rastlin. Pri vzgoji dreves skrbimo za ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Rez ima pri tem veliko vlogo. Drevo, ki je prekomerno obloženo s cvetjem, močneje porežemo in s tem že opravimo prvo redčenje cvetov in pozneje plodov. Z rezom tako drevo spodbudimo, da kljub obilnemu cvetnemu nastavku raste (je vegetativno aktivno) in se obnavlja. Plodovi s takih dreves so boljši (po aromi, vsebnosti sladkorjev, trdoti, skladiščni sposobnosti) od plodov z dreves, ki zaradi preobilice plodov in zastarelega lesa ne rastejo več.

Drevesa, ki v tekočem letu nimajo cvetnih nastavkov, režemo zelo zmerno ali celo nič.

Vzrok za spreminjanje tehnoloških ukrepov rezi so predvsem nova spoznanja iz fiziologije rastlin. Če vam hruška redno obilno rodi, je to prvi znak, da je vaše sadjarsko znanje dobro in tehnološki ukrepi opravljeni v pravem času.

Rez poškodovanega, pozeblega ali bolnega drevesa

Pri drevesih, ki jih je poškodoval mraz, počakamo, da mine nevarnost nizkih temperatur, ki bi lahko poškodovale nove rane. Pri drevesih, kjer moramo odstraniti simptome okužb s hruševim ožigom ali rakom, izvedemo rez čim prej, ko nizke temperature še ne dopuščajo razvoja bakterij, ki bi širile okužbo. Izrežemo vse poškodovane veje do zdravega lesa. Večje rane namažemo s cepilno smolo. Kadar odstranjujemo veje, okužene z rakom ali hruševim ožigom, moramo sproti razkuževati orodje, da okužbe ne raznašamo na zdrava drevesa.

Šola sadjarjenja

Osnovne zakonitosti posameznih sadnih vrst lahko spoznate iz strokovne literature, ki je je na našem trgu kar veliko. Prikaze rezi organizirajo strokovna in ljubiteljska sadjarska društva, ki jih je veliko po vsej Sloveniji. Priporočamo vam, da spremljate oglase v revijah, ki so namenjene vrtičkarjem in manjšim pridelovalcem, v lokalnih časopisih ali da poiščete stik z lokalnim sadjarskim društvom. Prikaze rezi organizirajo tudi kmetijski svetovalci, ki so v okviru osmih kmetijsko gozdarskih zavodov razporejeni po vsej Sloveniji. Ob tem ne pozabite, da je temelj dobrega reza tudi dobro orodje. Ostre škarje s posebnimi sistemi, ki olajšajo delo in zmanjšujejo poškodbe ob rezu, specialne žage in ostalo namensko orodje.