Sosedski nož v hrbet

"Ročno so me vrgli kar na vseh diferencialnih izpitih, saj so ljubljanske veličine zviška gledale mariborsko šolo, pa so mi hotele pokazati, kdo je kdo. Nisem se dal, izpite sem vendarle opravil in ob športu, predvsem rokometu, počasi končal dva letnika. Takrat je prišlo do slovitega Titovega govora v Splitu, potem njegovega pisma. Hudo! Zazdelo se mi je, da je prišel čas, da se zresnim. Šel sem v vojsko, nato v službo, fakulteto sem končal ob delu."

Prva služba seveda v Mariboru, "njegovem mestu". Saša se je lotil vinske trgovine.

"Delati sem začel v Vinagu in že prvi dan me je šef opozoril, da se dopoldne v službi ne pije."

S tem vam je kajpak povedal, da se je pilo.

"Se je res, pošteno. No, napotek sem upošteval. Gospodarske razmere so se zaostrile, prišlo je Dolančevo pismo…"

Tista znamenita pisma so očitno močno vplivala na vaše življenje.

"So! Odločil sem se za odhod v tujino. Delal sem v Grčiji. Slovenec je postal posrednik med Grki in Srbi, silno dragocena izkušnja, bogata šola. Potem me je za štiri leta zaneslo v Nemčijo, od tam na Dunaj, kjer sem pričakal osamosvojitev. Ker so nam Hrvati zabili nož v hrbet, sem se začel ukvarjati z nafto."

Že takrat nož v hrbet od dragih nam sosedov?

"Pustili so Slovenijo na cedilu in ji nehali dobavljati nafto. Kar tako. Petrol je bil brez skladišč, vse je dobival iz Ininih in ko so se ta za nas zaprla, sem organiziral dobavo nafte iz več držav. Prav nafta me je odnesla v Moskvo."

Zamečkani sporazum

Tam ste bili prvi predstavnik mlade države?

"Res, prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Moskvi, z bogatimi mednarodnimi gospodarskimi izkušnjami, a s tedaj še pičlimi diplomatskimi. Kljub temu smo stvari odlično speljali, vendar bolj po zaslugi slovenskih podjetij kot države."

Menda tudi zato, ker so nas Rusi zamenjevali s Slovaki?

"No, ja, Rusi. Nekoč nas je zamenjal Boris Jelcin. Ko sem mu predajal akreditive, je mislil, da sem Slovak, z njimi pa so Rusi imeli takrat odlične odnose. Zato mi je predlagal izvrsten dokument, ki ga sploh ni bilo v protokolu."

In Slovenija iz tega še dandanašnji žanje izvrstne gospodarske plodove?

"Me dražite? Verjetno ste slišali, da so naši ta sporazum popolnoma zamečkali. Celo desetletje je potrebovala oblast, da ga je leta 2003 končno podpisala. Pa je Ruska federacija Slovenijo priznala veliko prej kot mnoge države, ki jim dajemo prednost."

Še se spomnimo, kako je Janez Janša zamočil, ko se ni hotel srečati s Putinom. Se je res tako bal zameriti Američanom?

"Hm, reciva, da imate v načelu prav. Sicer tudi Nemcem ni dišalo, da bi si bili z Rusi preblizu. Upam, da ta spodrsljaj ne bo imel večjega vpliva na naše odnose. Rusi ga seveda ne bodo pozabili, ne bo pa nujno tragičen, če bomo znali iskati skupne interese in rešitve."

Rusija je pač velika

Jih bomo? Kot bi jim kar naprej pošiljali napačne signale. Minister Vizjak je bil zelo glasen okoli plinovoda, prišla je nova ekipa, ki je malo tišja…

"Rusija je velika, mogočna država, ki je med našimi najpomembnejšimi gospodarskimi partnericami. Za Slovence je od nekdaj tudi kulturna, duhovna avtoriteta. Letos bomo vanjo izvozili za krepko milijardo dolarjev, uvozili komaj pol tega, torej silno ugodna bilanca."

Če prav razumem, ne kaže brez potrebe dražiti ruskega medveda. Kako prav pride tak zaveznik, se je lepo videlo že ob plinski krizi. Znamo ravnati z njim?

"Ne znamo! Tu sta dve zgodbi. Prva je naftna, ki se tudi ni uspešno končala. Petrol in Lukoil nista prišla skupaj, za kar je veliko vzrokov. Bistven pa je, da država ni znala odigrati svoje vloge.

Druga zgodba je plinska. Ta je po eni plati enostavnejša, po drugi bolj zapletena. Vsa logistika za plinovod se izvaja v Sloveniji, tu se ustanavlja novo podjetje, vse je jasno, pregledno."

Toda?

"Država mora prevzeti svojo vlogo, tu se ne morejo peteliniti posamezna podjetja."

Kaj podjetja, pri nas so običajno glavni lobisti. Ustvarijo vtis svojega domnevnega vpliva, igrajo na vse plati hkrati in si polnijo žepe.

"Država mora končno in odločno razčistiti, kdo je glavni subjekt na slovenski strani. Tu podjetja nimajo kaj iskati. Kaj šele lobisti. ‚Lobisti’ pa sploh ne. Trasa plinovoda, vstopna in izstopna točka, finance, lastniški delež, vse to je stvar države, torej vlade. Lobisti pa so, kako naj rečem, naravna stvar."

Naravni pojav

Sliši se, kot bi hoteli reči naravni pojav kot potres, poplava.

"Pa res. Če že so, se mora natančno vedeti, kdo lobira in za koga. Če se vlada za nekoga že odloči, mu mora dati trden in čist mandat, vsa pooblastila."

Pahor je menda zato ustanovil energetski svet, ker ni tako.

"Če ste me tako razumeli, ne bom zanikal, potrdil pa tudi ne. Tu se vsi poznamo, hitro je zamera."

Pogovarjava se o Milošu Kovačiču, legendarnem direktorju Krke. Pri njem v zidanici je bil vsako leto Levin, ki je po vsem svetu kupoval zdravila za vso Sovjetsko zvezo. Stalni gost je bil Apazov, šef vseh njihovih lekarn. Visoki politiki, državniki, veliki diplomati, vse je gostil. Karahanov je zdaj gospodarski minister v izredno bogati, pomembni podmoskovski regiji.

Gospod Geržina, ali oblastniki tako izkušene može, kot sta vidva, kdaj povprašajo za nasvet, kako se je treba pogajati z Rusi?

"Z Milošem sva velika prijatelja, ne vsiljujeva se politikom."

Saj nisem namigoval, da se, le vprašujem, ali se te veličine obrnejo na vaju, ker zadevo obvladata.

"Ne, se ne. Saj politike po svoje razumem, vsak bi rad sam dosegel kar največ, si pripisal zasluge."

Torej se nas bog usmili!

"No, Ivo Vajgl je mož, ki rad prisluhne dobrim nasvetom. Kot doslej kaže, bo tak tudi Gregor Golobič."

Pahor pa ima energetski svet.

"Pri tako jasnih vprašanjih, kot je plin, ne potrebuje nobenih lobistov, svetov, minister mu pripravi osnovo, vlada skoordinira in odloči pa je."

Tako smo videli Putina med plinsko krizo z Ukrajino. Ne neki direktorji, kar sam se je pojavil na televiziji, mignil s prstom in pribil - zapri!

"Tako približno je tam, in to je treba vedeti. Tudi tu ne more vsak zastopati svojih interesov, skušati nekaj modrovati v svetih zgolj zato, da upraviči svoje članstvo v njih."

Kot to počno člani nadzornih svetov za mastne sejnine in nagrade.

"Ne, takšnega početja si pri pomembnih pogajanjih z Rusijo preprosto ne smemo privoščiti. Tu moramo pozabiti na svojo lokalno folkloro. Država mora Petrol in Geoplin preprosto prisiliti, da vsaj uskladita skupne interese, se kapitalsko karseda tesno povežeta, morda še najbolje, da ju kar združi. Ob prisotnosti zasebnega kapitala je to žal težje. Vlada je tista, ki mora delovati na osnovi slovenskih energetskih potreb in interesov. Če sta na oni strani dejavnika Putin in Medvedjev, morata biti na naši pač Pahor in Tĕrk. Drugače ne more biti!"