Minister je uvodoma povedal, da je eden vzrokov za obisk koprskih sodišč v tem, da je tamkajšnje okrožno sodišče po daljšem času dobilo predsednika. "Na začetku mandata predsednika sodišča je pomembno, da ta predsednik dobi polno podporo tudi s strani ministra," je poudaril. Sicer pa je koprsko sodno območje po njegovih besedah veliko in pomembno. Pred seboj ima vrsto izzivov, srečuje pa se tudi z nekaterimi težavami, je pojasnil Zalar.

Po njegovih besedah se je na današnjih sestankih s predsedniki koprskih sodišč pogovarjal o glavnih poudarkih letnih poročil in o poslovnem načrtu za letošnje leto. Kot je pojasnil, si na ministrstvu želijo, da bi predsedniki sodišč znali realno oceniti možne poslovne rezultate in pri tem upoštevati tako kadrovsko zasedbo kot pripad in strukturo zadev ter zaostanke iz preteklih obdobij. To bi po njegovo pripomoglo k skrajšanju časa za reševanje zadev in k ustrezni kvaliteti dela, zato bodo predsedniki sodišč v ta namen pripravili poslovni načrt.

Med drugim so se pogovarjali o obnovitvi programov alternativnega reševanja sporov z mediacijo, pa tudi o tem, kako povečati produktivnost sodišč. Po besedah ministra višje sodišče v Kopru posluje urejeno in stabilno, zaradi česar se lahko v osredotoči še na nekatere druge njegove funkcije. "Pomembno je, da višje sodišče izvaja strokovni nadzor nad nižjimi sodišči in da sodeluje pri usposabljanju zlasti sodnikov začetnikov," je povedal.

Povprečni čas za reševanje zadev na višjem sodišču je 6 mesecev, kar je po oceni Zalarja razumni rok. Da bi podobno situacijo dosegli tudi na nižjih sodiščih, pa po njegovem mnenju ne bo enostavno. Minister je povedal, da so se s predsedniki v tem kontekstu pogovarjali tudi o predodelitvi spisov drugim, manj obremenjenim sodiščem.

Minister je izpostavil tudi problem izvršbe. Težave po njegovo niso le v tem, ker so sodniki obremenjeni, ker je precej odprtih problemov na relaciji do izvršiteljev in ker zakonodaja "ni najbolj posrečena". Sodniki po Zalarjevo potrebujejo tudi nekatere mehanizme nadzora, ki jim bodo omogočali več komunikacije z izvršitelji.

"Del problema je rešljiv s tem, da bodo sodišča predpisala časovne standarde za posamična procesna dejanja vseh udeležence v postopku - tudi izvršiteljev," je povedal minister, ki je ob tem dejal, da je prenova zakona o izvršilnem postopku ena prednostnih nalog ministrstva.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je med drugim pojasnil, da so na srečanju z vodji enot državnega tožilstva, ki delujejo v Kopru, spregovorili o morebitnih izboljšavah organizacije in izvedbe kazenskih postopkov. Tu sicer delujeta okrožno državno tožilstvo v Kopru in zunanji oddelek vrhovnega državnega tožilstva.

Predsednica višjega sodišča v Kopru Joža Velkavrh je ministra ob tej priložnosti opozorila zlasti na prostorsko stisko. Sicer pa višje sodišče po njenem mnenju nima posebnih težav, saj zadeve rešuje v sodnih rokih. Kot je pojasnila, je to delno tudi posledica ekipe dobrih in izkušenih sodnikov. Predvideva, da se bodo razmere v kratkem izboljšale tudi na nižjih sodiščih.

V zvezi s primerom ljubljanske odvetnice Suzane Gale, sicer tudi stečajne upraviteljice, ki naj bi jo v petek pridržali zaradi suma sprejemanja podkupnine, je Velkavrhova pojasnila, da je višje sodišče v Kopru prejelo predlog preiskovalne sodnice za izdajo dovoljenja za odreditev pripora. Povedala je, da je sodišče o tem že odločalo in da je bil predlog za izdajo dovoljenja zavržen. "Naš senat je ugotovil, da ne gre za dejanje, ki bi ga oseba opravljala kot odvetnica," je pojasnila. Zadeva je po njenih besedah sedaj na okrožnem sodišču, kjer se bom morala o morebitnem priporu odločiti preiskovalna sodnica sama.

Da je z zadevo seznanjen, je potrdil tudi Zalar, a postopka ni želel komentirati. Minister je sicer odgovarjal tudi na vprašanje o odvetniški tarifi. Kot je pojasnil, je skupna mešana delovna skupina, v kateri sodelujejo tako predstavniki ministrstva kot odvetniške zbornice, že pripravila spremembo zakona o odvetništvu.

Glavne novosti v tem zakonu so po njegovih besedah povezane s popolno prenovo poglavja o disciplinski odgovornosti odvetnikov. Druga novost pa je, da se bo glede določanja odvetniške tarife predvidoma vzpostavil enak sistem, kakršen je bil že pred spremembo zakona - da torej po predhodnem soglasju ministra za pravosodje tarifo določa odvetniška zbornica.