O suhem očesu, s katerim se zaradi staranja prebivalstva in tudi sodobnega načina življenja vse pogosteje srečujejo očesni zdravniki, je spregovorila prim. Aleksandra Kraut, dr. med., z Očesne klinike v Ljubljani.

Kaj je suho oko?
»Suho oko je bolezen površine očesa, kadar oko ni dovolj zaščiteno s solzami. Na nepokritem delu očesa nastanejo drobne površinske okvare, kar povzroča občutek neugodja in druge težave v očesu. Zdravo oko je stalno prekrito s solzami. Ta tekoči sloj imenujemo solzni film in se neprestano obnavlja z mežikanjem. Stabilen solzni film prepreči izsušitev očesa, omogoča dobro počutje in jasen, dober vid. Solzni film oko maže, ščiti in zmanjšuje nevarnost okužbe, vsak mežik z vekami pa ga obnovi in očisti površino različnih drobcev. Zmanjšana tvorba solz v solznih žlezah, nepravilna sestava samega solznega filma ali povečano izhlapevanje solz okvarijo funkcijo solznega filma in ta zato prehitro razpade. Pojavijo se suhe lise na površini očesa (roženice), to pa povzroči občutek draženja očesa in slabši vid.«

Kateri so znaki suhega očesa?
»Znaki suhega se po navadi kažejo v obeh očesih. Bolnik ima v očesih najprej nelagoden občutek, ki se lahko občasno stopnjuje v boleč občutek pečenja, žganja pikanja in zbadanja. Nekateri imajo občutek peska ali tujka v očesu ali pa občutijo kar suhost oči. Bolniki lahko postanejo preobčutljivi na svetlobo in slabo prenašajo spremembe v okolju ali se občasno celo prekomerno solzijo. Pozimi, kadar iz toplega prostora stopijo na hladno ali kadar vstopijo v zakajen prostor, se jim sproži refleksno izločanje zelo vodenih solz, ki jih solzni kanalčki ne morejo v zadostni meri odvesti v nos, zato se solze ulijejo čez lica. Z napredovanjem bolezni se pri nekaterih pojavijo okvare na površini roženice in moten vid.«

Kaj povzroča nastanek suhega očesa?
»Solze so kompleksna mešanica vode, maščobnih olj, beljakovin, elektrolitov, zaščitnih snovi proti mikrobom in rastnih snovi, ki uravnavajo različne procese v celicah. Solze se na površini izoblikujejo v solzni film, ki je sestavljen iz treh slojev: maščobnega, vodenega in sluznega. Okvara katerega koli sloja povzroči znake suhega očesa, k njegovemu nastanku pa pripomorejo tudi težave z vekami, uporaba določenih zdravil ali dejavniki okolja, nekateri ljudje pa preprosto ne tvorijo zadostne količine solz.

Za boljše razumevanje nastanka suhega očesa moram natančneje opisati solzni film. Zunanji maščobni sloj izločajo drobne žleze na robu vek (Meibomove žleze). Njegova vloga je zmanjševanje izhlapevanja solz. Vnetja vek (Blefaritis) ali kožna obolenja (Rozacea) okvarijo delovanje Meibomovih žlez in solzni film razpada zaradi prehitrega izhlapevanja solz. Osrednji del solznega filma je debel vodni sloj, ki ga izločijo solzne žleze. Njegove funkcije so izpiranje, zaščita in prehranjevanje očesa. Če ga je premalo, se maščobni in sluzni del zlepita v vlaknast izloček, ki mehanično drgne oko. Notranji sluzni del solznega filma izločijo sluzave žleze v veznici očesa. Sluz omogoči vodenemu delu, da se oprime površine očesa; s tem dlje časa ostaja zasidran na površini očesa.

Tvorba solz se na splošno zmanjšuje s staranjem, kar je najpogostejši vzrok za suho oko. To pogosto spremlja tudi različne bolezni, pojavi se pri ljudeh po obsevanju ali nekaterih očesnih operacijah. Suhost oči povzročajo tudi nekatera zdravila, prehrana, okolje, kjer živimo, navade in določena opravila.«

S kakšnimi testi in preiskavami postavite diagnozo?
»Očesni zdravniki imamo za ugotavljanje težav s suhim in z vzdraženim očesom na voljo nekaj preprostih testov, s katerimi ocenimo količino in kakovost solz. Količino solz ocenimo s Schirmerjevim testom, ko filtrirni papirček zataknemo za spodnjo veko za 5 minut in izmerimo količino posrkanih solz. Normalno se v 5 minutah omoči celoten papirček (25 mm), patološko je pod 15 mm. Pri drugih testih uporabimo različna barvila v očesnih kapljicah; s temi testi ocenimo, kakšna je površina roženice in očesa na biomikroskopu; tako določimo kakovost solznega filma. Največkrat uporabljamo fluorescin, ocenjujemo vzorec barvanja roženice in merimo, kako hitro izhlapijo solze oziroma kako hitro razpade solzni film brez mežikanja. To je test »Break-up time (BUT)«. Normalno solzni film ne razpade 10 sekund, patološko je pod 7 sekund.«

Kako poteka zdravljenje suhega očesa?
»Učinkovito zdravljenje se začne z natančnim pregledom in ugotovitvijo vzroka suhega očesa. Cilj zdravljenja je ohranjati oko navlaženo, samo zdravljenje pa je odvisno od vzroka bolezni. Pri vnetih vekah (Blefaritisu ali Meibomitisu) svetujemo redno in nežno čiščenje robov vek z blagim otroškim šamponom ali suho gretje vek, odvisno od tipa vnetja vek. Pri težjih oblikah je potrebno zdravljenje z antibiotiki v obliki očesnega mazila ali v tabletah (tetraciklini). Kadar gre za povešenost vek, nezadostno prekrivanje očesa z veko ali za drugo pomanjkljivost vek, je potrebno kirurško zdravljenje (okuloplastični kirurg). Raba umetnih solz je za od blage do srednje težke oblike suhih oči zadostno in učinkovito zdravljenje. Izdelkov je na trgu zelo veliko in so v prosti prodaji. Kapljice se uporabljajo tako pogosto, kot je treba, da se omilijo težave, lahko tudi večkrat na uro. Če se uporablja kapljice zelo pogosto, svetujemo tiste brez konzervansa, da se izognemo toksičnim in alergijskim učinkom, ki jih konzervans lahko povzroči. Na voljo so tudi geli, zaradi katerih pa lahko vid začasno postane moten, zato se njihova uporaba priporoča le pred spanjem. Normalne solze lahko ohranimo dlje časa na očesu z zaporo solznih izvodil v nos, ki so v notranjem očesnem kotu na vekah. To naredimo z vsaditvijo silikonskih čepkov, ki jih lahko po potrebi odstranimo. Pri večini bolnikov zadošča uporaba umetnih solz, pri hujših oblikah pa uporabimo tudi silikonske čepke. Če se suhemu očesu pridruži tudi vnetje očesa, kar se v praksi pogosto pojavi, moramo dodatno zdraviti tudi vnetje, dokler se to ne umiri. Pri težkih oblikah suhih oči, ki jih srečamo pri revmatikih ali ljudeh z drugimi boleznimi, seveda uporabljamo še različna druga zdravila v obliki očesnih kapljic ali tablet.«

Ali je bolezen mogoče pozdraviti ali se le lajšajo znaki?
»To je odvisno od vzroka in izraženosti suhega očesa. Če lahko ozdravimo bolezen, ki povzroča suho oko, lahko pozdravimo tudi oko. Zdravimo tudi spremljajoče občasne vnetne znake na očeh in s tem zaviramo napredovanje bolezni. Z uporabo solznih nadomestkov seveda samo lajšamo težave, vzroka pa ne odstranimo, vendar preprečimo nastanek nepopravljivih okvar na površini očesa, ki predstavljajo bolniku neznosne težave, ki mu zagrenijo življenje in ki se lahko končajo v propadanju vida. Bolnika moramo naučiti živeti s težavami suhega očesa. S tem naredimo bolezen znosno in obvladljivo ter preprečimo zaplete.«

Kako pogosta je bolezen? Ali se pogosteje pojavlja pri določenih ljudeh?
»Zmerne težave zaradi suhega očesa ima čedalje več ljudi. Deloma je to pogojeno s staranjem prebivalstva, v veliki meri pa je posledica sodobnega načina življenja (delo za računalnikom) in večje obolevnosti z boleznimi, ki jih spremlja suho oko. V starosti nad 65 let ima 25 % ljudi vsaj občasno težave zaradi suhega očesa, posebno ženske po menopavzi, ko se spremeni hormonsko stanje v telesu. Bolniki z revmatoidnim artritisom imajo po 10 letih bolezni v kar 70 % pozitivne teste na suho oko, čeprav težav sami ne opažajo. Podobno je pri Bazedovi bolezni.«

Spremljevalec katerih bolezni je suho oko?
»Kot sem že omenila, je suho oko naraven starostni pojav, ki najpogosteje prizadene ženske po menopavzi. Pogosto prizadene bolnike z revmatičnim obolenjem ali obolenjem ščitnice in sladkorne bolnike. Bolezen se običajno razvije tudi pri ljudeh z vnetjem vek (Blefaritis) in z različnimi kožnimi boleznimi, npr. pri Rozacei obraza. Najhujše oblike suhega očesa se razvijejo pri bolnikih z revmatoidnim artritisom in s Sjögrenovim sindromom, slika pa ni vedno sorazmerna teži revmatičnega obolenja. Pri revmatikih sta zelo pomembna zgodnje prepoznavanje suhega očesa in pravočasno zdravljenje. Tako preprečimo zaplete, ki jih je sicer zelo težko zdraviti.«

Kateri zunanji dejavniki poslabšajo stanje?
»Suhost oči je izrazitejša v suhi vroči klimi, na vetru, pihanju suhega vročega zraka (v letalu) ali v presuhem ozračju (centralna kurjava). Posebna opravila, ki zahtevajo intenzivno vidno zbranost, kot je delo za računalnikom, vožnja avtomobila pa tudi branje, povzročajo suhost oči zaradi preredkega mežikanja. Suhost oči povzročajo tudi pitje alkoholnih pijač in nekatera zdravila: antihistaminiki, diuretiki, antidepresivi … Tudi operacije na očeh z laserjem (LASIK, LASEK) povzročijo suhost očesa za nekaj mesecev ali pa raba kontaktnih leč, kjer je občutljivost roženice manjša, s tem pa je redkejše tudi mežikanje. Ljudje, ki stalno uporabljajo očesne kapljice, npr. protiglavkomske kapljice, sčasoma pogosto razvijejo suho oko zaradi kroničnega vnetja veznice.«

Martina Žoldoš