Teniška zgodovina je sicer bogata s tovrstnimi rivalstvi. Med največja spadajo dvoboji Peta Samprasa in Andreja Agassija, Jimmyja Connorsa in Johna McEnroeja, Borisa Beckerja in Stefana Edberga ter McEnroeja in Björna Borga, ki je v minulem stoletju veljal za največjega vseh časov. Toda v prvem desetletju 21. stoletja je vse v znamenju Rafe in Fedexa, teniških šampionov brez primere. Mnogi strokovnjaki se strinjajo, da sta presegla vse akterje zgodovinskih teniških bitk. Ker niti približno še nista v letih, Federer je star 27 let, Nadal pa jih ima pet manj, bo zgodba z očitnimi zgodovinskimi ter mitskimi značilnostmi verjetno trajala še nekaj let.

Ko sta bila na višku svojih moči Borg in McEnroe, se je rivalstvo preslikavalo tudi v njunih karakterjih. Borg je imel zaradi svoje mirnosti vzdevek Ledeni Šved, medtem ko je Američan vročekrvnost kazal na vsakem koraku, še najbolj pa, ko se je prepiral s sodniki. Tekmovalnost je odražala tudi rivalstvo med dvema celinama. V Federerjevem in Nadalovem primeru je ozadje nekoliko drugačno. Čeprav je njun slog igre različen in si tudi na pogled Nadalova gora mišic ter Federerjeva suhljata postava nista podobni, oba po značaju gravitirata proti Borgu. Sta vrhunska profesionalca, ki si ne dovolita škandalov niti razvpitih izjav in sta v tem pogledu kar nekoliko dolgočasna. Nadal velja celo za sramežljivega, Federer pa je vse do nedeljskega finala na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu deloval kot robot brez čustev. Bil je tako dobro psihološko pripravljen, da ga zunanji dražljaji nikoli niso vrgli iz tira, v Melbourne Parku pa se je dokončno zlomil. Tudi vsak povprečen Zemljan bi se po štirih urah in pol gladiatorskega boja in porazu proti največjemu tekmecu, ki je Švicarju v minulih mesecih prizadel toliko gorja. "Problem je, ker ne moreš oditi v garderobo, se oprhati z mrzlo vodo in pozabiti na poraz. To enostavno ne gre. Travmatičen poraz ti ostane v glavi. To je najslabši občutek, kar ga lahko imaš," je Roger Federer razložil svojo stisko po novem porazu z Nadalom, ki ga je pripravil do joka.

Doslej sta odigrala sedem finalov na turnirjih velike četverice, kar ni uspelo doslej še nobenima tekmecema. Uspešnejši je Nadal, ki je zmagal petkrat, Federer le dvakrat v Wimbledonu. Prav tam mu je Nadal lani zarezal največjo rano, ko ga je po skoraj peturnem najdaljšem finalu v zgodovini turnirja po petih letih vrgel s prestola. Čeprav je bil Federer v prvih letih rivalstva dominanten in je trdno držal v rokah prvo mesto na lestvici ATP, je bil Rafa vse od začetka njegov trn v peti. Prvič sta se pomerila leta 2004, Nadal pa je kot 17-letni mulec presenetljivo premagal Švicarja.

Do danes mu je to uspelo še dvanajstkrat, medtem ko ima Federer šest zmag. Prav Nadal je kriv, da Federer še ni ujel Peta Samprasa po številu zmag na turnirjih za grand slam (ima jih 13, Američan pa 14), lanskega avgusta pa je Švicarja sklatil tudi s prvega mesta na lestvici ATP. Federer se je z vodilnega položaja poslovil po 237 tednih, Nadal pa je drugo mesto zapustil po 160 tednih.