Zmago Posega je že od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja veliko razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma ter v tujini. V tem času je sodeloval na vsaj tridesetih različnih razstavah. V Ljubljani pa se je nazadnje predstavil pred dvema letoma v galeriji Equrna, ko je skulpture iz keramike in črnega kraškega apnenca postavil v prostor skupaj s slikami Dareta Birsa. Razstavljal je tudi v Mestni galeriji Ljubljana, v prostorih Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v obalnih galerijah, na primer v galeriji Meduza se je predstavil na samostojni razstavi leta 2002. Ob takratno razstavo je kustosinja Nives Marvin zapisala, da Posega kamnite bloke le delno obdela v avtorsko določljiv motiv človeškega hrbta in jih nato sestavlja v večpomenske skulpturalne postavitve.
Širši publiki je Posega poznan predvsem kot avtor mnogih javnih spomenikov. Ob 100. obletnici smrti pesnika Simona Gregorčiča in 140. obletnici smrti slikarja Jožefa Tominca so primorskima velikanoma na Gradišču nad Prvačino leta 2006 v spominskem parku postavili doprsna kipa, ki sta Posegovo delo. Doprsni spomenik je posvetil tudi prvemu slovenskemu letalcu in letalskemu konstruktorju Edvardu Rusjanu. Posega je leta 1998 s skulpturo ob križišču med Delpinovo in Erjavčevo ulico zaznamoval tudi podobo Nove Gorice, ki je kot mesto bolj dovzetna za javno plastiko od drugih slovenskih mest.
Zmago Posega je z izkušnjo sodobnega časa uporabljal tradicionalne kiparske materiale, kot so les, kamen, glina in bron. Najbolj pa je bil zavezan črnemu kraškemu apnencu, po katerem umetniki sicer redko posegajo. Umetnik ga je iskal v opuščenih kamnolomih v okolici Nove Gorice in ta kamen je odločilno zaznamoval Posegovo delo, čeprav je pogosto posegal tudi po keramiki. Ob kipih so pogosto nastajale risbe in druge slikovne predloge za zamišljene kipe, čeprav je umetnik pogosto k materialu pristopal tudi popolnoma neposredno, brez skice. Umetnik ni nikdar težil k popolnoma abstraktni obliki, temveč je bilo človeško telo, še posebno pa struktura hrbta, vedno vznemirljiv motiv, ki ga je v različnih variacijah vključeval v kompleksnejše oblike.
