Prvi so posledice občutili rokometaši Celja Pivovarne Laško. Klub je namreč objavil novico, da je svoj proračun zmanjšal za 30 odstotkov. "Rokometni klub Celje Pivovarna Laško se je za ta ukrep odločil, da klubu zagotovi varno prihodnost in da ne zaide v likvidnostne težave," se glasi del sporočila za javnost, v katerem vodstvo pojasnjuje, zakaj bodo letni proračun s sedanjih 4,2 milijona evrov zmanjšali na tri milijone. S krčenjem proračuna se že od septembra lani ukvarjajo tudi v rokometnem klubu Gorenje, končna odločitev o višini prispevka glavnega pokrovitelja in zmanjšanju proračuna (neuradno celo do 30 odstotkov) pa bo jasna naslednji teden. "Poslovne razmere so s svetovno finačno-gospodarsko krizo za Gorenje postale zelo zahtevne, zato smo pod drobnogled vzeli vse vrste stroškov, vključno s športnimi sponzorstvi. To ne pomeni, da bomo odstopali od dolgoletnih partnerstev, kot sta tradicionalno sponzoriranje slovenske nordijske reprezentance in rokometa," so med drugim zapisali v podjetju Gorenje. "Želim si, da ne bi prišlo do nadaljnjega zmanjšanja klubskega proračuna. A če sem povsem iskren, ni najbolj zanesljivo, da ne bo prišlo do tega. Če pa se bo to že zgodilo, se bomo pač prilagodili novim razmeram," pa napoveduje direktor velenjskega kluba Stane Ostrelič, ki je tudi direktor vseh slovenskih reprezentanc: "Programi reprezentanc so bili že na začetku realno načrtovani in ovrednoteni, zato njihovo uresničevanje zaenkrat ni ogroženo. Delno tudi zaradi neuspehov članskih reprezentanc, ki se nista uvrstili na EP za ženske in SP za moške, kar bi sicer stalo okoli 250.000 evrov."

V rokometu je glavnina velikih sponzorjev vključena v RZS tudi preko klubske ravni. Generalni sekretar RZS Tomaž Jeršič se nadeja, da bo celotna garnitura glavnih sponzorjev ostala zvesta rokometu, glede novih pa ocenjuje: "Pri tem pričakujem več težav. Glede na slabše gospodarske razmere in dejstvo, da pri iskanju sredstev vsi klubi in zveze bolj ali manj 'štartamo' na ista podjetja v Sloveniji, bo težko najti nove vire. Ob tem se dobro zavedam, da je potrebno 'delati' s sponzorji na vseh področjih, ne le takrat, ko potrebuješ denar." Letošnji proračun rokometašic Krima Mercatorja znaša 1,75 milijona evrov, pri čemer največji delež sredstev prispeva generalni pokrovitelj. Z najboljšim sosedom imajo na Galjevici pogodbo, ki poteče po koncu letošnje sezone. "Mercatorjev delež zaenkrat ostaja v dosedanjem obsegu, pravkar pa potekajo dogovori o podaljšanju sodelovanja za naslednji dve leti. Upam na najboljše," pravi Krimova direktorica Deja Ivanović. Mercator je eden največjih slovenskih sponzorjev, v podjetju pa se dobro zavedajo svoje vloge tudi na športnem področju: "Vsa sponzorska in donatorska sredstva racionaliziramo, a ne v tolikšni meri, da bi šlo za korenite posege in da bi se to zelo poznalo pri višini sredstev. Ohranili bomo vse pogodbe."

In kako je pri drugih velikih slovenskih podjetjih, ki občutno financirajo slovenski šport? Petrol je med drugim močan sponzor alpskih smučarjev in košarkarjev Uniona Olimpije. "Pri odločitvah o pokroviteljskih pogodbah pretehtamo več možnosti sodelovanja in opredelimo podporo svojim poslovnim ciljem, pričakujemo povečevanje ugleda podjetja, medijske pokritosti, družabnosti dogodkov... V času finančne krize ostajajo naše prioritete na področju dodeljevanja sponzorskih sredstev enake, so pa nekoliko bolj pretehtane," pravi predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski. Podobno menijo tudi v NLB, kjer pravijo, da bodo ključne projekte ohranili, posebno pozornost pa bodo namenili obvladovanju stroškov. NLB je glavni sponzor regionalne košarkarske lige, močno podpira Union Olimpijo, alpske smučarje...

Med največjimi slovenskimi sponzorji športa je Telekom. Podpredsednik uprave te družbe Dušan Mitič je hkrati tudi predsednik košarkarjev Uniona Olimpije. Kako se bo Telekom na področju sponzoriranja obnašal v novih gospodarskih razmerah? "V vseh gospodarskih družbah razmišljajo, kako v tej gospodarski krizi, ki se je začela, ohraniti uspešno poslovanje," pravi Mitič. "Možnih ukrepov je več: da se razširiš, da si bolj produktiven, da paziš na stroške. To, kar delajo gospodarske družbe na področju sponzoriranja ali doniranja, pade v kvoto stroškov. Tudi na tem področju torej gledamo, kako bi lahko kaj prihranili. Hkrati se pri Telekomu vsi zavedamo, da bi bil popoln umik sredstev za sponzorstva ali donatorstva za šport, kulturo in znanost korak nazaj v smislu družbene vloge, ki jo imamo. Zato bomo vse stroške še enkrat natančno pregledali in po potrebi racionalizirali. To bodo storili vsi sponzorji slovenskega športa, ne verjamem pa, da bi prišlo do drastičnih umikov gospodarstva iz športa. Telekom pač daje v šport zato, ker verjame, da se ta sredstva v taki ali drugačni obliki povrnejo."

In kako bo stik z mednarodno konkurenco lahko držala Union Olimpija? Ji tako kot celjskim rokometašem grozi zmanjšanje sredstev? "Union Olimpija ima poseben problem. Med 20 in 25 odstotki proračuna gre za odplačilo dolgov in to bo trajalo tudi še naslednje leto. Ves čas razmišljamo, kako čim več prihraniti. Evro za evrom nižamo stroške. In medtem ko je poslovanje zdaj transparentno, poceni in uspešno, imamo težave z rezultati. Menjava trenerjev, poškodbe igralcev, smola, vse to so vzroki, da zaradi slabih izidov sponzorji niso navdušeni, da bi povečevali vloge. Treba bo pač zdržati, predstaviti sponzorjem atraktiven program in tudi če se bo kdo rahlo umaknil, sem prepričan, da bomo dobili novega. Lažje nam bo, ko bomo vrnili dolgove in s tem v proračunu avtomatsko sprostili delež sredstev za igralce. Na srečo Olimpija sloni na večih večjih sponzorjih in tudi, če se komu zalomi, je zadaj še precej drugih, zato me ni strah," je še dodal Dušan Mitič.