Trenutne rešitve so precej drugačne od predloga zlatega olimpijca Primoža Kozmusa. Lukšič je poudaril željo, da bi športniki uspeli uskladiti šport in študij že v času aktivne kariere, za tiste, ki temu ne bodo kos, pa v skladu s predlogi OKS kot možno rešitev pripravljajo prehodno obdobje treh do petih let, ko naj bi vrhunski športniki prejemali posebne štipendije in v vmesnem času dokončali študij. Jasno je, da se vsi športniki ne bodo odločili za študij in slednjim naj bi država pomagala, da bi brezplačno prišli do izobrazbe, s katero bi v svojem športu ostali kot strokovni delavci oziroma trenerji. "Če bo treba, bomo šli tudi v spremembo zakona, a upam, da nam bo to uspelo doseči tudi z ustreznimi pravilniki," je še napovedal Igor Lukšič.
Minister je spomnil tudi na možnost izrednih pokojnin za nosilce kolajn z olimpijskih iger in druge športnike in trenerje, ki pa morajo ob tem prejeti tudi najvišjo državno nagrado na področju športa (Bloudkova nagrada). Lukšič in v. d. direktorja direktorata za šport Marko Rajšter sta priznala, da je področje izjemnih pokojnin v Sloveniji neurejeno. V primerjavi s kulturniki, ki prejemajo izredno pokojnino (teh je več kot 400), je športnikov z njo zelo malo (11). Znani so tudi problemi, da nekateri športniki že več let kljub doseženim kriterijem kandidirajo za izjemno pokojnino. Slovenija ima na tem področju zastarel zakon iz leta 1974, ki je bil leta 1990 sicer noveliran, a ne ustreza zdajšnjim potrebam, zato se ne izvaja.