Meta Černoga
Glavobol je ena najpogostejših težav, zaradi katere ljudje iščejo pomoč v lekarni ali pri svojem zdravniku. V prazničnih neprespanih nočeh in po večjih količinah zaužitega alkohola je takšnih "občasnih" glavobolov seveda več, vendar jih ne moremo šteti za tiste resne, ki bolnike tarejo tudi takrat, ko so veseli dnevi mimo.
Pri nas ocenjujejo, da ima ponavljajoči glavobol kar tretjina žensk in petina moških. Zaradi glavobola mnogi sicer ne iščejo zdravniške pomoči in si pomagajo sami (tudi na primer pri pivskem mačku), od tistih, ki pridejo k zdravniku, jih dvajset odstotkov napoti na preiskave ali k specialistu.
"Pri treh četrtinah se izkaže, da gre za migrenski, tenzijski ali pa za drugačen, bolj nespecifičen glavobol," je na seminarju o kroničnem glavobolu, ki ga je v sodelovanju z drugimi sodelujočimi pripravila sekcija za glavobol pri Združenju nevrologov Slovenije, povedala družinska zdravnica Nena Kopčaver Guček.
Preutrujenost, stres, nepravilna drža…
Skoraj vsakdo je že imel glavobol v stresnem obdobju, kadar je bil preutrujen in anksiozen (tesnoben). Takšen glavobol strokovno imenujejo glavobol tenzijskega tipa. Pogosteje ga imajo ženske, opazno pa je tudi družinsko nagnjenje h glavobolu. Lahko se pojavi tudi zaradi prisilne drže glave in vratu ali ob mišičnem naporu. Po sprostitvi mišic, spancu in enostavnih analgetikih razmeroma hitro popusti, zato ti bolniki v primerih, ko se glavobol pojavlja le občasno, niti ne iščejo pogosto zdravniške pomoči.
Drugače pa je, če se takšen glavobol pojavlja kronično. "Kronični tenzijski glavobol lahko traja več let. Le redko ga lahko popolnoma ozdravimo s katerimkoli terapevtskim ukrepom," je dejala asist. dr. Janja Pretnar-Oblak iz nevrološke klinike UKC Ljubljana. Občasno se sicer pojavljajo občasna izboljšanja, v tolažbo bolnikom je le to, da glavobol s staranjem izzveni. "Kot posledica kroničnega glavobola se pogosto pojavi sekundarna depresija, odvisnost od zdravil in druge posledice kronične bolezni."
Najboljše rezultate lahko doseže razumevajoč zdravnik, ki pokaže zanimanje za bolnika. Večino bolnikov namreč najbolj skrbi in zanima, če njihov glavobol ni posledica možganskega tumorja ali možganske kapi. Potrditev lahko dobijo šele po natančnem razgovoru, pregledu in nevroradiološki preiskavi. Taka potrditev lahko precej razbremeni bolnika in celo zmanjša glavobol.
Sprostitvene tehnike
Koristne so tudi sprostitvene tehnike za mišice skalpa in vratu. Te metode vključujejo raztegovanje, masažne tehnike, gretje, biofeedback in vaje sproščanja.
Kratkotrajni rezultati so dobri, na daljši rok pa so te metode manj uspešne. Za občasne blage glavobole tenzijskega tipa si lahko bolniki sami pomagajo z aspirinom ali paracetamolom. Za hujše glavobole so potrebni drugi analgetiki, ki jih bolniki dobijo na recept. Kronični glavobol je precej odporen na vse vrste zdravljenja. Prehodno izboljšanje se sicer lahko pojavi po večini zdravil oziroma terapevtskih ukrepov. "Glavoboli se navadno zmanjšajo ali izzvenijo spontano. To izboljšanje se pojavi z izboljšanjem življenjskih razmer ali z zmanjšanjem stresa," je razložila Janja Pretnar-Oblak. Med psihološkimi dejavniki, ki prispevajo k pojavu te vrste glavobola, sodijo tudi anksioznost, depresija, jeza in napadalnost, čeprav ni jasno, če so vzrok ali posledica kronične bolečine.
Trdovratna migrena
Poleg glavobola tenzijskega tipa so najpogostejši glavoboli (ki se spet kar tri- do štirikrat pogosteje pojavljajo pri ženskah kot pri moških) migrenski.
Bolniki z migrenskimi napadi so med tistimi, ki jih bolezen najbolj onesposobi. Ob akutnem napadu namreč ogromno ljudi ne more postoriti niti osnovnih gospodinjskih stvari, ne morejo niti v službo. Za migrenski napad je namreč značilen močen glavobol. Bolečina je večinoma utripajoča in se poslabša ob telesni dejavnosti, spremlja pa jo slabost in pri nekaterih bolnikih tudi bruhanje. Za večino bolnikov je značilna preobčutljivost za svetlobo (fotofobija) in zvok (fonofobija). V več primerih migrena ni diagnosticirana in tudi zato so pri sekciji za glavobol pri Združenju nevrologov Slovenije kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno terapijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana izdali dve knjižici, avtorjev, doc. dr. primarijke Bojane Žvan in doc. dr. Marjana Zaletela, z naslovoma Kako prepoznamo in zdravimo migrene ter Življenje z migreno. Prva je namenjena predvsem zdravnikom in farmacevtom, da bodo bolezen laže diagnosticirali, druga pa bolnikom, ki morajo živeti z migrenskimi napadi.
"Vedno znova pozivamo zdravnike, kako naj postavijo diagnoze migrene, vendar na žalost še vedno petdeset odstotkov bolezni ni diagnosticiranih. Stanje se sicer izboljšuje, vendar je še vedno premalo poudarka na pogovorih s pacienti. Splošni zdravniki morajo na primer vedeti tudi to, da migrena ni le tedaj, ko ima bolnik bolečino le na eni strani glave, lahko ga boli tudi čelo ali zatilje," pravi doc. dr. Bojana Žvan.
Na osnovi v knjižici navedenih kriterijev lahko zdravnik laže postavi diagnozo migrene brez avre ali navadne migrene ali migrene z avro ali klasične migrene. Pri migreni z avro gre večinoma za to, da bolnika poleg ostalih simptomov prizadene tudi motnja vida; lahko se pojavi v obliki svetlečih pik, svetlečih strel, temnih pik, lahko pride celo do izpada vidnega polja, nekateri imajo občutek meglenega vida, vidijo povečane ali pomanjšane osebe, lahko se pojavi tudi motnja govora ali občutek mravljinčenja po enem delu telesa. Nekateri celo ohromijo po eni strani telesa, zato je pri zdravljenju potrebna velika pozornost in previdnost. Bolniki so lahko tudi sami pozorni na sprožilne dejavnike, ki povzročajo migrenske napade. Sprožilnih dejavnikov je veliko, med njimi tudi stres, vremenske spremembe (zračni tlak, vlaga, letni čas...), prehrana, hormoni (menstruacija, ovulacija, puberteta...). Veliko je stvari, ki se jim sicer ne moremo izogniti, lahko pa smo nanje bolj pozorni in si prizadevamo za boljšo kakovost življenja. Zelo pomembno je tudi, da pacient beleži napade, saj se na podlagi tega zdravnik lahko odloči za zdravljenje. Zdravila, ki jih bolniki lahko kupijo v lekarni, sicer lahko ublažijo občasne napade, vendar vsak glavobol zaradi prekomernega jemanja zdravil lahko vodi v odvisnost.
"Če boste vzeli več kot dve tableti, pojdite raje k zdravniku," svetuje doc. dr. Bojana Žvan.