Čeprav ne navajate, ali je znake bolezni opaziti tudi na listih, menimo, da je vaš oreh napadla bakterijska pegavost orehov. Bolezen povzroča bakterija Xanthomonas campestris pv. juglandis. Poznana je tudi kot orehova bakterioza, orehov ožig ali orehova črna pegavost. Prizadene vse dele zelene rastline: liste, listne peclje, brste, mlade poganjke in plodove.
Na plodovih lahko pride do okužbe skozi vso rastno dobo, od začetka njihovega razvoja do zorenja. Prvi znaki okužbe se pojavijo na zelo mladem plodiču, takoj po oploditvi. Najprej se pojavi tanka črna pega, obdana z vodenim kolobarjem, ki se hitro širi in v ugodnih razmerah za razvoj bakterije prekrije ves plod. Tak plod hitro odpade. Ob hudem napadu zelena lupina povsem počrni. Na zgrbančenih depresijah so vidni črni, svetleči se izločki, polni bakterij. Če je plod okužen, preden notranja luščina oleseni, prodre bakterija do jedrca, ki potemni, se zgrbanči in zastane v rasti. Taki plodovi so neuporabni in pogosto že v poznem poletju odpadejo skupaj s počrnelo zdrizasto zeleno lupino.
Proti bakteriozi se lahko borimo z nekaterimi preventivnimi agrotehničnimi ukrepi. Ti zajemajo že pravo izbiro sadilnega mesta za oreh. Omogočeno naj bi bilo nemoteno kroženje zraka, izogibati bi se morali sajenju na plitvih, skeletnih in kislih tleh. Izvajati bi bilo treba gojitveno in vzdrževalno rez, ki omogoča dovolj odprto krošnjo, prepustno za kroženje zraka. Med ukrepe, ki jih moramo opraviti, ko je drevo napadeno, sodi izrezovanje obolelih poganjkov in odstranjevanje mumificiranih plodov z dreves. Jeseni pa moramo pograbiti odpadlo listje in ga sežgati.
Bolezen je res mogoče preprečevati tudi s pomočjo kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Problem pa je seveda velikost in obseg drevesa. Za druge bralce, ki imajo še manjša drevesa in podobne težave, v nadaljevanju opisujemo tudi to možnost. Učinkovito je škropljenje z bakrenimi pripravki, tako kot ste slišali nasvet po radiu. Pri uporabi navedenih sredstev je, seveda poleg ustreznih koncentracij v skladu z navodili, najbolj pomembno, kdaj škropimo. Prvo tretiranje opravimo v času brstenja, drugo sledi v fazi prvih lističev oziroma na začetku cvetenja ženskih cvetov, tretje pa v fazi mladih plodičev, ko dosežejo velikost majhnih oliv. Nadaljnja uporaba bakrenih pripravkov je odvisna od količine padavin v rastni dobi. V normalno vlažnih pomladih zadoščata še nadaljnji ena do dve škropljenji v 10- do 15-dnevnih presledkih. Pri močnem pojavu bolezni se priporoča še jesensko tretiranje drevesa in odpadlega listja s povečano koncentracijo.
Pri škropljenju je pomembno, da je drevo temeljito omočeno, da lahko škropivo prodre do vseh možnih mest okužbe. Pri spomladanskih škropljenjih, ki so za učinkovito varstvo neobhodna, je dobro omočenost drevesa lažje doseči zaradi razmeroma majhne listne površine.
Vedeti moramo tudi, da se bakterije, ki je enkrat prisotna na drevesu, ne moremo dokončno znebiti z nobenim, v sadjarstvu dovoljenim sredstvom. Z vestnim škropljenjem in drugimi opisanimi ukrepi lahko samo zadržujemo njeno širjenje in razvoj.
Plodovi orehov postajajo črni
Imamo več kot deset metrov visok in širok oreh. Lani je imel prvič nad 2/3 plodov, katerih olupki so bili ob zorenju črne barve. Po radiu je inženir agronom priporočil škropljenje z bakrovimi pripravki. To pri nas zaradi višine ni izvedljivo. Kaj priporočate? Ali je možna spontana ozdravitev? Ali je treba drevo posekati? Ali se sme na ista tla posaditi mladi oreh? Vida B., Limbuš