"To sem zares potreboval. Sedaj bo lažje na vseh področjih. Predvsem za glavo. Vedel sem, da sem dober, a sem imel zelo načeto samozavest," je kar vrelo iz našega najboljšega biatlonca Janeza Mariča. Njegova deseta uvrstitev med deseterico (zadnja je bila 9. mesto marca 2007 v Lahtiju, ostale boljše so starejše od marca 2004) ima zgodbo o izredni volji, srčnosti in ljubezni do športa. Za seboj ima mukotrpno zdravljenje kolena, ko nekaj mesecev ni stopil niti na nogo, še lani maja pa je hodil s berglami.

"Zares dolgo sem čakal, a verjel. Nato se je po vseh peripetijah zgodilo tu v Ruhpoldingu, kjer so bile doslej večinoma le polomije. Končno mi je uspelo," je bil zares vesel 33-letni biatlonec iz Stare Fužine v Bohinju. Štartal je s številko pet, pol minute za Bjoerndalnom, ki je po dolgem času znova opravil nalogo perfektno, da mu ni bilo težko v nedeljo v zasledovanju osvojiti še 84. zmage. "To je bil popoln nastop, ki ga ni bilo že dolgo. Ničle že nekaj časa nisem naredil, smuči so bile izvrstne," je bil vesel Ole Einar Bjoerndalen, med biatlonci živa legenda. Teden pred 35. rojstnim dnem je tako nadaljeval vztrajni lov na 86 Stenmarkovih zmag v svetovnem pokalu, ki jih je začel zbirati točno pred 12 leti. "Čeprav sem štartal za njim, ga nisem veliko videl. V prvem krogu sem bil morda še kakšno sekundo hitrejši, ko pa je ustrelil ničlo, sam pa sem zavil v kazenski krog, ga nisem več videl," je zanimivost s tekme opisal Marič.

Temelj za vrhunski dosežek je odličen tek. Marič je bil celo sedmi najhitrejši v smučini. "Sedaj ni več težav s smučmi, zato pohvala servisu. Že prej sem bil v dobri težaški formi, a mi zaradi težav s smučmi nihče ni prav verjel, da sem močan," je pripomnil Marič, medtem ko je malce potožil nad prijetnimi obveznostmi, ki sledijo uspehu z razglasitvijo na polnem trgu v Ruhpoldingu.

Trener Uroš Velepec, ki pozimi nima nobenega pomočnika, ima v ekipi še enega biatlonca, ki lahko ob tekaških sposobnostih pride v vrh. Klemen Bauer je kljub petim kazenskim krogom že dosegel 24. čas teka, a zgrešil pet strelov. "Klemen je zelo ambiciozen, na tekmi pa preveč agresiven, zato dela napake na strelišču. Na treningu zna, na tekmi pa tvega čez mejo in naučeno se poruši. Marič je končno pokazal, da zmore. Zadnje čase zares ni bilo lahko. Mnogi, tudi šefi našega biatlona, so mislili, da afne guncamo. Mi smo trenirali kot živali," si je olajšal dušo trener Uroš Velepec.

Tudi na zasledovanju v nedeljo, kjer so ob rekordno polnih tribunah (94.500 gledalcev v petih dneh) domačini dobili zadoščenje z trojno zmago Magdalene Neuner, je imel Marič ob šesti štartni poziciji izjemno priložnost za ponovitev dosežka. Po dveh ničlah leže se je že boril za stopničke, na dveh postankih stoje pa si je pristreljal pet kazenskih krogov in zdrsnil za 27. mesto. "Stoje nisem mogel umiriti puške. Boj z vodilnimi spredaj me ne obremenjuje, saj na strelišču delam enako, kot bi bil 30. Preprosto sem postajal preveč utrujen. Ugotovil sem, da tečem težje, če moram ritem prilagajati drugim. je pristavil Marič. "Živo trpljenje, tek še ni pravi," je potožila Teja Gregorin, ki je po bolezni vseeno ulovila nekaj točk na zasledovanju (32. mesto).