Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, bo obisk namenjen krepitvi zelo dobrih dvostranskih odnosov, utrditvi podobe Slovenije kot ključnega partnerja BiH v EU, izmenjavi stališč o aktualnih izzivih v regiji in v svetu ter o evropski perspektivi BiH in regije nasploh.

Kot so poudarili na MZZ, imata Slovenija in BiH dobre in prijateljske odnose, sodelovanje je odlično tudi na gospodarskem področju; Slovenija je med najpomembnejšimi trgovinskimi partnerji in največjimi investitorji v BiH. Državi si prizadevata, da se dobro gospodarsko sodelovanje nadaljuje tudi v prihodnje, kar dokazuje tudi načrtovani podpis sporazuma o gospodarskem sodelovanju.

Sporazum bo nadomestil dosedanjega iz leta 1997. Novi sporazum je bil potreben, ker so se z vstopom Slovenije v EU pristojnosti Slovenije na področju zunanje trgovine prenesle na EU. Sporazum bosta državi sklenili za štiri leta, po poteku tega obdobja pa ga bosta podaljševali za leto dni. V sporazumu sta se zavezali, da bosta v skladu s svojo zakonodajo spodbujali razvoj in širitev medsebojnega koristnega ekonomskega sodelovanja na vseh področjih, ki so pomembna za ekonomski in socialni razvoj ter ustanovili skupno komisijo.

V zvezi s približevanjem BiH evroatlantskim povezavam, ki ga Slovenija podpira od vsega začetka, bodo pogovori tekli predvsem o možnostih nudenja pomoči Slovenije BiH pri njenem približevanju tem povezavam. V ta namen bosta državi podpisali memoranduma o soglasju med zunanjima ministrstvoma o pomoči pri vključevanju BiH v EU. Cilj je usposabljanje javnih uslužbencev BiH pri pripravah za vstop v EU s posredovanjem znanja in izkušenj Slovenije, pridobljenih pri vključevanju v EU. Konkretna izvedba projektov bo temeljila na letnih programih uresničevanja memoranduma.

Slovenski državni zbor je sicer decembra lani med prvimi članicami EU ratificiral sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je BiH kot zadnja država Zahodnega Balkana podpisala z EU 16. junija lani pod slovenskim predsedstvom unije. Oktobra ga je ratificiral Evropski parlament in s tem odprl proces ratifikacije v članicah.

Minister Žbogar se bo prvi dan obiska srečal z gostiteljem, zunanjim ministrom Svenom Alkalajem, s člani predsedstva BiH in predsedujočim svetu ministrov Nikolo Špirićem ter z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti in posebnim predstavnikom EU v BiH Miroslavom Lajčakom. Zadnji dan obiska, v torek, se bo minister udeležil regionalnega posveta vodij slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev, ki bo istočasno potekalo v Sarajevu.

Obisk je v skladu z ministrovimi napovedmi, da bo precej pozornosti namenil državam Zahodnega Balkana, tako da bi Slovenija delovala kot povezovalka teh držav z EU. Prostor za večjo angažiranost vidi v konkretnih projektih, regionalnih pobudah, kot tudi pri graditvi zaupanja med različnimi stranmi, zato je tudi napovedal, da bo na MZZ imenoval posebnega odposlanca za Zahodni Balkan. Minister Žbogar je sicer še kot veleposlanik v ZDA z dobrodelnimi teki na maratonih zbiral denar za mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min ITF in si tako prizadeval za dvig zavesti o problemu protipehotnih min, posebej na območju JV Evrope in v BiH.

Obisk ministra v Sarajevu bo priložnost za prvo srečanje med visokimi predstavniki držav, potem ko je odnose poslabšal zaplet s slovensko veleposlanico v Sarajevu Natašo Vodušek, ki je bila oktobra udeležena v prometni nesreči v Sarajevu. Decembra lani jo je predsednik republike Danilo Türk odpoklical, Žbogar pa je ob tem poudaril, da razrešitev ni povezana niti z delom veleposlanice niti s prometno nesrečo, ampak z ozračjem, ki je nastalo po nesreči in v katerem je veleposlaništvo težko opravljalo naloge. Veleposlaništvo sedaj vodi začasni odpravnik poslov Edvard Kopušar.

Bošnjaške stranke pa je avgusta lani razburil sprejem predstavnikov Republike srbske, med drugim premiera te srbske entitete Milorada Dodika s strani visokih slovenskih predstavnikov, tudi takratnega premiera Janeza Janše, kar so označile za sodelovanje Slovenije v poskusih razkosanja BiH. Ljubljana je to odločno zanikala.

Med državama ostaja odprto vprašanje dolga varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, glede katerega Sarajevo vztraja, da bi ga morali rešiti državi na dvostranski ravni, čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu oktobra lani dokončno zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje LB v primeru "Kovačić in drugi proti Sloveniji", ob tem pa pozvalo naslednice SFRJ k dogovoru o tem vprašanju. Slovenija vztraja, da gre za vprašanje nasledstva.

To bo prvi samostojni obisk ministra Žbogarja v tujini, odkar je položaj prevzel 24. novembra lani. S predsednikom Türkom je sicer dva dni po prevzemu položaja že obiskal Zagreb, kjer se je sestal s hrvaškim kolegom.

V BiH je bil kot zadnji slovenski visoki predstavnik na uradnem obisku oktobra lani predsednik Türk, zunanji minister BiH Alkalaj pa februarja lani v Sloveniji. Takratni zunanji minister Dimitrij Rupel je bil na obisku v BiH nazadnje februarja 2007 v okviru močne politične in gospodarske delegacije, ki jo je vodil takratni premier Janša. Sicer pa so se predstavniki obeh držav večkrat srečevali ob robu večstranskih dogodkov.