Hrvat Zoran Primorac je blestel že pred letom 1991, na lanskih olimpijskih igrah v Pekingu pa je bil četrtfinalist, Hrvatica Tamara Boroš je bila tedaj velik up, ki je obetal zelo veliko že v rosnih devetdesetih letih. Novosadčan Slobodan Grujić je domov nosil zlate kolajne z mladinskih evropskih prvenstev, Beograjčan Aleksandar Karakašević je s svojo levico že "od rojstva" delal čudeže, najboljši Slovenec Bojan Tokič pa je v Bosni in Hercegovini veljal za obetavnega igralca.

"V Carigradu imam pogodbo do konca prihodnje sezone. Iz Nemčije, kjer živim z družino, se vozim le na tekme. Malce imam težav z ramo, saj igram pod injekcijami, a nekako še gre," nam je povedal 35-letni Slobodan Grujić, medtem ko je bil v njegovi bližini v Rdeči dvorani bolj razočaran Karakašević, ki ni igral med dvojicami, ker je Tokič zaradi bolezni nastop odpovedal. "V prihajajočih dneh bo jasno, kako naprej. Če bo predsednik srbske zveze postal Zoran Kalinić, me bo postavil za moškega trenerja. Potem bom deloval na treh frontah, a še naprej živel v Nemčiji. Če bodo prišli na oblast drugi, bo pač drugače," se je nasmejal nekdanji igralec Novega Sada, ki si je uspešno in predvsem zelo cenjeno kariero ustvaril v nemški bundesligi.

Slabše volje je bil Neven Cegnar, dolgoletni vodja hrvaškega ženskega namiznega tenisa zadnjih let, saj je Tamara Boroš izgubila že v prvem krogu velenjskega turnirja. Je to posledica hude bolezni, ki jo je preživljala predlani, ko je imela poškodovan center za ravnotežje? "Ne, sploh ne. Tamara je v zadnjem obdobju že premagala štiri igralke iz TOP 15 na svetu. V Velenju je brez veze izgubila dobljen dvoboj, a to se pač zgodi. Sicer se je po hudi bolezni, ko je bila ogrožena celo njena kariera, po zaslugi 20 strokovnjakov iz vsega sveta dobro pobrala," je pojasnil Cegnar in nadaljeval: "Dejstvo pa je, da je Tamara že doživela svoj igralski vrhunec. Potem ko je bila leta 2003 v Parizu druga Evropejka v 30 letih, ki je osvojila kolajno na svetovnem prvenstvu (leta 1993 je to uspelo Romunki Otilii Badescu - op. p.), je bil njen igralski vrhunec na olimpijskih igrah v Atenah. Tedaj je bila pripravljena za kolajno, a je imela nekoliko smole pri četrtfinalnem žrebu v četrtfinalu."

"Kakšno je stanje v hrvaškem namiznem tenisu? Za nami je precej turbulentno obdobje, ki smo ga preživeli. Sedaj nas čaka reorganizacija, ko naj bi jaz postal glavni koordinator reprezentanc. Radi bi, da bi ostali tako pri moških kot ženskah med prvimi petimi, šestimi reprezentancami v Evropi tudi po odhodu Primorca in Boroševe," je zaključil Cegnar.