Prave teme odpirate in imate prav. Problemi so v vsebini, v strukturi, v sistemu. Zanesljivo pa jih je z akademskega zornega kota videti drugače, kot se kažejo v operativi. Smela se zdi trditev, da je Zavod za šport Slovenije kakovostno in vzorno vodil šolski tekmovalni program. Ne gre mu oporekati vrste drugih presežkov in morda se v teoretskem modelu interesna športna vzgoja in šolska športna tekmovanja ter panožne športne zveze res izključujejo, a za nekatera okolja to zanesljivo ne velja. To vedo športni pedagogi, klubski trenerji in regijski koordinatorji. Želel bi se motiti, a zdi se mi, da je pravljice o šolskih športnih društvih konec. Morda pa le v nekaterih okoljih še živijo športni krožki in sekcije šolskih športnih društev…

Res da je statistika stvar interpretacije, a zdi se mi, da tudi svet medšolskih, občinskih pa tudi področnih tekmovanj ni ravno idiličen. Bojim se tudi, da Športa mladih ne prebira ravno veliko mladih. Seveda bi bila javnost vredna kompetentnega strokovnega interpreta in sogovornika, a od Društva športnih pedagogov mi je ostal le grenak spomin na številčno oceno pri športni vzgoji kot slab izgovor slabih pedagogov za slabo avtoriteto.

Teme so prave in skrb za šport otrok in mladih upravičena. Morda bi veljalo priključiti še področje športa za vse. Prepotrebno je vzpodbuditi javno razpravo, vznemiriti stroko, preveriti praktike, zasnovati shemo, izdelati model in preveriti, ali sistem deluje. Ne verjamem, da bo minister Lukšič politično obvladoval stroko in vsiljeval laične rešitve, najbrž je nepredstavljivo, da bi prvi minister Pahor soglašal s športno kulturo, ki bi temeljila na demagoških puhlicah in strankarsko dirigiranem interesu otrok. Predvolilne obljube so pač mozaik všečnih sloganov. Sedaj pa naj vlada vlada, minister pa naj prevzame odgovornost in zanjo ga bomo terjali.

Gospod Kristan, seveda je treba, "morati", "morajo", "moramo", saj gre za naše mlade, saj bodo naše otroke sfižili. Res je zadosti istih floskul od istih ljudi. Zahtevajmo. Še so pedagogi in trenerji, ki imajo dovolj olja v "lampi". Dovolj blizu ste, dovolj vedenja imate in veliko znanj. Zmenimo se, kaj sploh hočemo s športom otrok in mladih (ter športom za vse). Umestimo že civilno družbo tja, kamor sodi. Ali so športne zveze sploh še potrebne, zakaj OKS še vedno vleče rep "združenje športnih zvez" in kaj sploh počne, kdo bo vzpostavil, dopolnil ter razširil Zavod za šport Slovenije (v drugi del te zgodbe niti verjeti ne morem) in kam naj podtaknemo javne zavode za šport, zakaj ne prisluhnemo Športni uniji, ki ima nekaj obetavnih projektov… Pa poglejmo že v šole, klube, društva…

Ali pa bo šla samo še ena karavana dalje.

S spoštovanjem in srečno,

Božidar Dragan, Zavod za šport, turizem in prosti čas, Sežana