Športna resnica nekdanjega reprezentanta je "sedla" k izkupičku slovenske reprezentance pred 20.000 gledalci. 27. mesto Andreje Mali na nedeljskem skupinskem štartu trideseterice, 37. mesto Klemena Bauerja in 42. Janeza Mariča v sobotnem šprintu je manj od sposobnosti in pričakovanj. Višje uvrstitve je znova odneslo mimo tarč. Bauer, ki je v tem tednu praznoval 23. rojstni dan, je glede na jesensko hudo poškodbo vse bližje najboljšim. Imel je že 21. čas teka, le nekaj sekund za Bjoerndalnom. Rus Maxim Čudov, Nemca Michael Roesch in Arnd Pfeiffer, s katerimi je bil Bauer enakovreden na tekmi štafet, so zasedli prvo, drugo in osmo mesto. A Ihanec je trikrat zavil v kazenski krog. "To, da sem že med hitrejšimi tekači, na nekaterih tekmah pa primerljiv z najboljšimi, mi vliva optimizem. Poškodbo lahko pozabim. Le uskladiti moram s streljanjem. Odpravil sem težavo proženja, a sem delal drugo napako," je razložil Klemen Bauer. Njegov vzornik Janez Marič je bil najvišje uvrščeni (42. mesto) med tistimi, ki so naredili štiri podaljške za 360 stopinj, tri po stoječem postanku. V sami smučini je bil celo šesti najhitrejši za Norvežani Hafsasom, Osom, Svendsenom, Čudovim in Poljakom Tomaszem Sikoro, ki je prevzel vodstvo v skupnem seštevku. "Zaradi težav z grlom, ki se vlečejo več deset dni, nisem bil samozavesten, da bi vedel, koliko zmorem. Odličen tek me je potem tako presenetil, da sem bil tudi zaradi tega na strelišču premalo zbran. Končno smo imeli odlične smuči, da sem na tekmi zares užival. To, da sem imel zaradi mraza in prebolene viroze povsem razdražene in solzne oči, da sem na strelišču stoje vse bolj sivo videl, je pač izgovor, ki ne šteje," se je razgovoril Marič.
Biatlonci spet mimo tarč
"Prav veliko se zares ne moremo izgovarjati. Moj kolega Marko Dolenc je velikokrat dejal, da v športu ni bolnih in zdravih, smo samo živi ali mrtvi," se je zanimivega izreka po koncu tekem biatlonskega svetovnega pokala v Oberhofu spomnil Janez Marič.