Ves čas dela na Pediatrični kliniki se srečuje s težkimi alergijskimi reakcijami pri otrocih in mladostnikih. Veliko teh reakcij bi lahko preprečili, če bi bolniki dovolj vedeli o svoji alergiji, čemu se morajo izogniti, da do reakcije ne pride, in kako ukrepati, če se alergija pojavi. Starše otrok, ki so zaradi alergije prišli v specialistično ambulanto ali v bolnišnico, so že dobro izobrazili, ugotavljajo pa, da o alergijah premalo vedo vzgojitelji v vrtcih in učitelji v šolah. Zato so se lotili projekta, kako izobraziti tiste, ki zunaj družine veliko časa preživijo z otroki in mladostniki, ki imajo alergijo na določena živila. Ustrezna in hitra samopomoč pri hudi alergijski reakciji namreč lahko celo reši življenje. S pomočjo ankete, ki so jo izvedli lani poleti, so želeli ugotoviti, koliko otrok je ogroženih zaradi preobčutljivosti oziroma alergije na arašide in je verjetno, da pri njih pride do sistemske alergijske reakcije.

Kaj je alergija?

Alergija je nenormalen odziv imunskega sistema na normalne snovi v našem okolju, ki so za večino ljudi neškodljive. Alergije so v zadnjih desetletjih v razvitem svetu v porastu zaradi spremenjenega, modernega načina življenja. Med razlogi so med drugim pretirani higienski ukrepi, čiščenje in spremenjen način prehrane. Večina ljudi pozna predvsem alergije na pike žuželk in seneni nahod, ko imajo bolniki, alergični na pelode trav in dreves, težave v času cvetenja. V zadnjih letih je vedno več ljudi alergičnih na hrano in v ZDA zaradi alergije na arašide ljudje celo umirajo.

Zakaj ste se odločili, da akcijo izobraževanja in samopomoči pri alergijskih reakcijah osredotočite na arašide?

Alergija oziroma preobčutljivost na arašide je v zadnjih letih v skokovitem porastu. Pražene arašide zobamo ob gledanju televizije. Že malčke starši hranijo s smokiji, ki so arašidi. Večina čokolad vsebuje arašidovo maslo. Pekarska industrija arašidovo maslo in olje pogosto uporablja in tako se arašidi znajdejo tudi v pecivu, različnih namazih ter prigrizkih. Čeprav bi moralo na deklaracijah na živilih jasno pisati, da izdelek vsebuje arašide, pa opažamo, da na deklaracijah ni pravilno označeno, da živilo vsebuje arašide, ampak recimo piše, da vsebuje rastlinske maščobe.

Arašid vsebuje osem glavnih alergenov in praženje alergogenost arašidov še poveča. Zaradi različnih alergenov v arašidu je možna tako imenovana navzkrižna reaktivnost. Zaradi navzkrižne reaktivnosti imajo bolniki alergijsko reakcijo tudi, če jedo druge oreške, na primer lešnike, mandlje, bob in stročnice. V svetovnem merilu so arašidi na prvem mestu med živili, ki povzročajo največ neprijetnih in tudi smrtno nevarnih alergijskih reakcij.

Kako človek pridobi naravno odpornost oziroma toleranco do vseh vrst živil?

Toleranca se običajno razvije v nosečnosti, sicer pa v prvih mesecih po rojstvu. Zato zdrave nosečnice in doječe matere naj ne bi imele nobene diete, kar priporočajo tudi smernice Akademije za alergologijo in klinično imunologijo. Če pa ima nosečnica oziroma doječa mama dokazano alergijo, mora biti na dieti brez dokazanega, znanega alergena.

Kakšne pa so lahko sistemske alergijske reakcije?

Sistemske alergijske reakcije se razlikujejo od primera do primera. Pri alergijski reakciji so lahko prizadeti posamezni organi: koža, dihala, srčno-žilni sistem in prebavila posamično, lahko pa več organov sočasno. Običajno se najprej pojavi srbenje kože, koprivnica, otekanje, občutek cmoka v grlu, dušenje, vrtoglavica, izguba zavesti in brez ustrezne pomoči lahko celo smrt.

Kako zdravniki ugotovijo hudo alergijo, na primer na arašide?

Lahko rečem, da smo zdravnike na primarni ravni (zdravstveni domovi in koncesionarji) dobro izobrazili in so seznanjeni s potekom sistemskih alergijskih reakcij, urgentnim ukrepanjem, zdravljenjem ter preprečevanjem zapletov. Tako na Golniku, Inštitutu za pljučne bolezni in alergijo, kot na Pediatrični kliniki, Službi za alergologijo in klinično imunologijo, smo organizirali alergološke šole za izobraževanje zdravnikov in sester. V letu 2008 je tim Alergološkega oddelka Pediatrične klinike, v katerem so zdravnik specialist pediater alergolog, dietetik in diplomirana medicinska sestra, opravili vrsto izobraževanj za zdravnike in starše otrok z alergijo na arašide.

Težke alergijske reakcije na hrano se običajno zgodijo zunaj zdravstvenih ustanov, doma, v restavracijah, vrtcih in šolah. Ko se pri bolniku prvič pojavi hujša sistemska alergijska reakcija, ga oskrbijo v zdravstvenem domu oziroma na urgenci in ga pošljejo v bolnišnico na nadaljnjo obravnavo. Na alergološkem oddelku na podlagi klinične slike in alergoloških testov postavimo diagnozo. Z alergološkimi kožnimi vbodnimi testi in dokazom za alergen specifičnih protiteles IgE potrdimo alergen, ki je alergijsko reakcijo sprožil, in svetujemo ustrezno zdravljenje. Najpomembneje je, da bolnik ne pride v stik z zanj ogrožajočim alergenom. Individualno ocenimo stopnjo ogroženosti bolnika in predvidimo ukrepe ob ponovni reakciji, če se ta pojavi. Najbolj ogroženi morajo imeti stalno pri sebi set s prvo pomočjo - samoinjektor z adrenalinom.

Kdo, kdaj, kje in kako lahko uporabi adrenalin?

Adrenalin je najpomembnejše zdravilo za zdravljenje najtežjih sistemskih alergijskih reakcij, anafilaktičnega šoka. Zato je pomembno, da je bolnik dobro poučen, da ima samoinjektor stalno pri sebi in si adrenalin lahko aplicira sam, pri majhnih otrocih pa starši otrok. Ker pa reakcija lahko poteka zelo hitro, si včasih bolnik ne more sam aplicirati zdravila, zato morajo biti ljudje ob bolniku seznanjeni s pravilnimi ukrepi. Želeli pa bi, da bi dobro poučili osebje v vrtcih in šolah in bi tako še zmanjšali nevarnost hujšega zapleta, saj vemo, da je pravočasna pomoč ob hujši sistemski alergijski reakciji najpomembnejša.

Se je že zgodilo, da je v Sloveniji kdo umrl zaradi hude reakcije na arašide?

To se na srečo še ni zgodilo, vendar vsako leto umre najmanj en človek zaradi hude reakcije po piku žuželke. Arašidi so tako močno alergeni, da posameznik lahko utrpi hujšo reakcijo že, če se samo nagne nad skledo, v kateri je živilo, ki vsebuje arašide, na primer smoki. Zato so arašide tudi nehali streči na letalih.