Vlada je sprejela mnenje, da nobeden od omenjenih predlogov zakonov ni primeren. Kot pravijo v SDS, vlada pri predlogu novele zakona o dohodnini pravilno ugotavlja, da je način ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih, ne pa dejanskih odhodkov, potrebnih za pridobitev prihodkov, v zakon vključen z namenom administrativne poenostavitve pri ugotavljanju davčne osnove. Vendar pa vlada meni, da je takšen obseg ugotavljanja smiseln le za zavezance z majhnim obsegom poslovanja. Zato poleg povečanja cenzusa nasprotuje tudi povečanju zaposlenih, ki jih zavezanec lahko zaposluje, da ima pravico ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov.
Vlada pa nikjer ne pojasni, zakaj je poenostavitev poslovanja in zmanjšanje fiksnih stroškov zavezanca smiselno le za majhne zavezance oz. podjetnike, pravijo v SDS. "Menimo, da bi se morali truditi, da poenostavimo poslovanje in zmanjšamo stroške čim večjemu številu podjetnikov ne glede na velikost in pravno-organizacijsko obliko, v kateri poslujejo." Po mnenju SDS je neutemeljena tudi zavrnitev predloga novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV). SDS predlaga skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV v primerih, ko zavezanec na podlagi obračuna DDV izkazuje terjatev do države, in sicer s 60 na sedem dni po predložitvi obračuna DDV.
Opozocija v iskanju davčnih rešitev opozarja na boljšo likvidnost slovenskega gospodartsva
"S tem bi bistveno izboljšali likvidnost slovenskega gospodarstva," menijo v največji opozicijski stranki. Takšen predlog po oceni vlade ni sprejemljiv, saj se bistveno skrajšuje čas za nadzor obračunov DDV, predvsem pa za nadzor najbolj tveganih davčnih zavezancev, ki sodelujejo v goljufijah davčnega vrtiljaka. Skrajšanje roka za vračilo pa bi po navedbah vlade posledično vplivalo tudi na likvidnostni izpad javnofinančnih prihodkov. V SDS pravijo, da imajo številne druge evropske države, ki hkrati učinkoviteje nadzorujejo tvegane davčne zavezance, bistveno krajši čas za vračilo preplačanega DDV kot Slovenija. "
Še bolj pa so začudeni nad mnenjem vlade, da bi skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV vplivalo na likvidnostni izpad javnofinančnih prihodkov. "Pomoč slovenskemu gospodarstvu v obliki povečevanja oz. zagotavljanja njegove likvidnosti je vendar poleg davčnih olajšav bistveni ukrep za omilitev posledic svetovne finančne in gospodarske krize," pravijo in dodajajo, da je "jasno, da taki ukrepi negativno vplivajo na likvidnost državnega proračuna". Po njihovem lahko država, ki ima v teh časih bistveno boljše možnosti za zadolževanje kot podjetja, laže nadomesti likvidnostni izpad teh sredstev.
